Zadetki iskanja
1. knjiž., s prilastkom kdor javno izraža, razširja kako idejo, nazor; glasnik2: bil je klicar miru; klicar prebujajočega se slovenstva
● knjiž., ekspr. čebela, klicar pomladi znanilec, napovedovalec
2. nekdaj kdor javno prebira, razglaša, navadno mestne, občinske uredbe: klicar z bobnom; klicarji in trobentači
klicárka -e ž, člov. (á) neobč. glasnica
klicárjev -a -o (á)