Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
kázen1 -zni ž (ȃ)
1. kar je določeno za kršilca kakih norm, zahtev: otrok je bil priden, zato so mu kazen odpustili, preklicali; pog. kazen odsedeti, odslužiti; zaslužila je kazen; mila, stroga kazen; groziti s kaznijo; kazen za tatvino; vzgojni učinek kazni / doma ga je doletela, zadela huda kazen / dati kazen kaznovati; dobiti kazen biti kaznovan / disciplinska, eksemplarična kazen / v prislovni rabi: za kazen bo ostal doma; ekspr. naj bo za kazen, je rekel škodoželjno / ubogal je iz strahu pred kaznijo kaznovanjem
// dogovorjena odškodnina za primer neizpolnitve ali nepravilne izpolnitve pogodbe: moral je plačati kazen / publ. zapadel je kazni
2. pravn. ukrep proti krivemu in kazensko odgovornemu storilcu kaznivega dejanja, (gospodarskega) prestopka ali prekrška: določiti, odmeriti, predpisati kazen; kazen izreči, izvršiti / kazen nastopiti / obsoditi koga na denarno, zaporno kazen / pogojna kazen pri kateri se izvršitev kazni pogojno odloži; pogojna obsodba; prostostna kazen ali kazen odvzema prostosti pri kateri mora obsojenec prebivati v zavodu za prestajanje kazni zapora; smrtna kazen pri kateri se obsojenec kaznuje s smrtjo; telesna kazen pri kateri se obsojenec kaznuje s telesnim trpljenjem, z izgubo pomembnega organa; kumulativno predpisana kazen pri kateri se obsojenec kaznuje z denarno in zaporno kaznijo; kazen prepovedi opravljanja določenega poklica; kazen zaplembe premoženja
♦ 
ped. vzgojna kazen; rel. večna kazen večno trpljenje človeka po smrti; šol. pisati kazen nekdaj zaradi nediscipline prepisovati kak tekst
SSKJ²
kázen2 -zna -o prid. (á)
1. star. ki obeta uspeh; obetajoč, uspešen: kazen učenec; tak začetek ni kazen / žito je letos kazno
2. zastar. lep2, postaven1bil je prav kazen fant; bila je kazno dekletce
    kázno prisl., navadno v povedni rabi

    a) star. kaže, zdi se: kazno je, da je nevarnost mimo; kazno je, da je on kriv; otrok nimava in kazno je, da jih tudi ne bova imela
    b) zastar. primerno, prav: poveljstvu se je zdelo kazno, da ga premesti
Pravopis
kázen -zni ž (ȃ) odpustiti otroku ~; plačati ~; ~ za tatvino; dati ~ kaznovati; dobiti ~ biti kaznovan; stroga ~; denarna, telesna ~; pravn. ~ zaplembe premoženja; za ~ ostati doma; strah pred ~ijo
Celotno geslo Sinonimni
kázen1 -zni ž
kar je določeno za kršilca kakih norm, zahtevpojmovnik
SINONIMI:
publ. sankcije
Celotno geslo Sinonimni
kázen2 -zna -o prid.
GLEJ SINONIM: obetaven
Celotno geslo Frazemi
kázen Frazemi s sestavino kázen:
kázen ne uíde kómu
Celotno geslo Pregovori
kazen je sestavina izrazov
Kazen mora biti vzgojna
Celotno geslo Etimološki
kȃzen1 -zni ž
Celotno geslo Etimološki
kázen2 – glej kazáti
Pleteršnik
kȃzən, -zna, m. = 1. kazen f. 2), Guts., Mur., Gor.-Mik., jvzhŠt.
Pleteršnik
kȃzən 1., -zni, f. 1) die Strafe; božja k., die Strafe Gottes; smrtna k., die Todesstrafe; pod veliko kaznijo, bei hoher Strafe, Cig.; s kaznijo je prepovedano, es ist bei Strafe verboten, Levst. (Nauk); — 2) eine Abgabe an die Herrschaft, wie sie einst eingeführt war, Jan., Mur., Cig., Jan., Fr.-C.; žitna k., das herrschaftliche Zinsgetreide, Jarn., Fr.-C.; — 3) der Zins, KrGora-DSv.; — v kazen dati = v najem dati, Rož.-Glas.
Pleteršnik
kázən 1., -zna, adj. 1) kazno je, es hat den Anschein, es ist wahrscheinlich; ni kazno, da bi on bil to storil, Svet. (Rok.); kakor je bilo kazno, wie es den Anschein hatte, Gor.-Let.; — 2) gute Aussichten bietend: žito je kazno, Mik.; vreme je kazno, = dobro kaže, Dol.; — ni kazno, es ist nicht angezeigt, passend, C.; — 3) ansehnlich: k. človek, stattlicher Mann, Dol.; vrt ni kazen, Litija-Svet. (Rok.); naj ima kazno ali nekazno ime, Jurč.; — 4) ni kazno = ni za pokazanje, Svet. (Rok.).
Pleteršnik
kȃzən 2., -zni, f. der Schein, Dol.-Mik. (Et.); na k. imeti, zur Schau tragen, C.
Pleteršnik
kázən 2., -zna, adj. verdorben: kazen (kazȃn) kostanj, krompir, Gor.-DSv.; — prim. kaz, kaziti.
Celotno geslo Pohlin
kazen [kȃzǝn kȃzna] samostalnik moškega spola

letna podložniška dajatev v obliki žita

Pravo
kázen -zni ž
Črnovrški
kazen
Črnovrški
kazen gl. štrafinga
Bovški
kazen gl. žlak
Pravo
absolútno predpísana kázen -- -e -zni ž
Število zadetkov: 41