Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
jezíčnik -a m (ȋ)
1. knjiž., ekspr. jezičen moški: vaški jezičniki; kritiziranje jezičnikov / še pregovoril vas bo, jezičnik / zastar. slaven jezičnik govornik
2. jezikosl. zvočnik, tvorjen predvsem z jezikom: jezičniki in nosniki
// soglasnik, tvorjen z jezikom: ustničniki in jezičniki
Pravopis
jezíčnik1 -a m, člov. (ȋ) poud. |kdor predrzno ugovarja, odgovarja|
jezíčnica -e ž, člov. (ȋ) poud.
jezíčničin -a -o (ȋ) poud.
Pravopis
jezíčnik2 -a m (ȋ) jezikosl. |zvočnika r, l|
Celotno geslo Sinonimni
jezíčnik -a m
jezikosl. zvočnik, tvorjen predvsem z jezikom
SINONIMI:
jezikosl. likvida
GLEJ ŠE SINONIM: govornik1, jezikavec
Celotno geslo Etimološki
jezȋčnik – glej jézik
Pleteršnik
jezȋčnik, m. der Zungendrescher, der Schwätzer, Dict., Cig., Jan., M., LjZv., Notr.; bobotači, jezičniki, Jap. (Prid.).
Celotno geslo Pohlin
jezičnik1 [jezȋčnik] samostalnik moškega spola
  1. kdor rad klepeta, klepetulja
  2. rastlina odolin, LATINSKO: Antirrhinum
Celotno geslo Pohlin
Jezičnik2 [jezȋčnik] samostalnik moškega spola

poosebljeni božji glas

Celotno geslo Hipolit
jezičnik samostalnik moškega spola
Vorenc
jezičnik mgerro, -nisen jeṡizhnik, klaffar, ſhvazar
Število zadetkov: 10