Zadetki iskanja
1. lastnost, značilnost jasnega: jasnost neba, gorskih vrhov / jasnost pisave, slike / jasnost pojmov / jasnost dokazov / jasnost izražanja, spisa / v srce sta se mu naselili jasnost in mehkoba / s tako jasnostjo doslej še ni izpraševal
2. stanje, ko se kaj razume, dojame, spozna: v tem trenutku ga je obšla popolna jasnost; želeti si jasnosti
● priti do jasnosti glede česa izvedeti, spoznati, kakšno je v resnici
3. knjiž. prisebnost, treznost: dejanje je storil v popolni jasnosti
jásno -ega s, pojm. (á) menjavanje ~ega in oblačnega; knj. pog.: priti (si) na ~o glede česa izvedeti, ugotoviti kaj; biti (si) na ~em glede koga, o kom vedeti, kakšen je
jásnost -i ž, pojm. (á)