iztòk -óka m (ȍ ọ́)
1. glagolnik od iztekati, izteči: iztok vode iz cevovoda / jezero nima iztoka
2. kraj, prostor, kjer kaj izteka: napraviti v posodi iztok / potok je iztok podzemeljskega jezera / od izvira do iztoka izliva
3. med. kar se izteka iz telesa pri vnetju: gnojen iztok; iztok iz rane, ušes / beli iztok beli tok
4. zastar. vzhod: veter piha od iztoka / proti iztoku se širi ravnina
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
Íztok -a m, oseb. i. (ȋ)
Pravopis
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
Pleteršnik
iztòk, -tǫ́ka, m. 1) der Ausfluss, der Abfluss, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; iztoki tvoje štirne, Škrinj.-Valj. (Rad); die Mündung eines Flusses, Mur., Cig., Jan.; i. Morave v Donavo, Navr. (Kop. sp.); — die Emanation, Cig., Jan.; — 2) der Osten, Cig., Jan., nk.; (hs.).
Celotno geslo
Hipolit
iztok samostalnik moškega spola
Število zadetkov: 7
Dostopnost