Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Pravopis
izročèn -êna -o (é) ustno ~a pravljica; izročen komu/čemu skrbnikom ~ otrok; poud. biti na milost in nemilost ~ tujcem |biti od njih popolnoma odvisen|
izročênost -i ž, pojm. (é) neobč. človekova ~ usodi prepuščenost, predanost
Celotno geslo Hipolit
izročen pridevnik
Celotno geslo Hipolit
izročen deležnik

PRIMERJAJ: izročiti

Vorenc
izročen del.F2, ceſsatusisrozhen, ſpuszhen, ṡapuszhen; dedicatus, -a, -umṡhègnam, iṡrozhen, perlaſtnen, v'laſt dán
Svetokriški
izročen -a prid. izročen, zaupan: de bi Maria Diviza S. Joſephu bila ſrozhena im. ed. ž (III, 206) ǀ Satorai ieſt nemorem prehvalit taiſte Mashnike, kateru ſuoi podvershni, inu nym srozheni tož. ed. m folk ſo nauzhili (II, 473) ǀ Gdu bo mogal ſrezhi, inu dopovedat ta veliki ajffar, inu skerb, katero je imel sa lete njemu ſrozhene tož. mn. ž dushe (III, 557)
Besedje16
izročen del. ♦ P: 8 (TT 1557, TO 1564, TC 1575, JPo 1578, TT 1581-82, DB 1584, DAg 1585, TPo 1595)
SSKJ²
izročíti -ím dov., izróčil (ī í)
1. napraviti, da preide kaj k drugemu: izročiti komu denar, knjigo; izročiti telegram naslovniku / izročiti posestvo sinu / izročiti komu kaj v last / ekspr. izročite mu lepe pozdrave / izročiti tuji državi storilca kaznivega dejanja
// dati komu kaj, zlasti na slovesen način: izročiti diplome, odlikovanja
 
polit. izročiti protestno noto; veleposlanik je izročil svoja akreditivna pisma predsedniku vlade
// napraviti, da lahko kdo kaj dela, s čim razpolaga: izročiti proizvajalna sredstva delavcem / izročiti komu oblast, poveljstvo
2. napraviti, da česa, kar je kdo prej imel, nima več: premaganci so morali izročiti orožje, trdnjavo / izročiti ključe hiše, mesta
3. s širokim pomenskim obsegom napraviti, da pride kaj kam z določenim namenom: izročiti predmete v hrambo; izročiti otroka v rejo, varstvo; izročiti v promet, uporabo; izročiti teze v razpravo dati / publ.: poslopje so izročili svojemu namenu; most so že izročili prometu / izročiti zadevo odvetniku / ekspr. izročil ga je sodišču vložil je tožbo proti njemu
4. zastar. sporočiti: po otroku mu je izročil, naj ga obišče
● 
vznes. izročil je svojo dušo Bogu v krščanskem okolju umrl je; knjiž. izročiti kaj pozabi, v pozabo napraviti, povzročiti, da se pozabi; vznes. njegovo truplo so izročili zemlji pokopali
    izročíti se knjiž.
    prepustiti se, predati se: izročiti se usodi / ves se je izročil svojemu poklicu posvetil
     
    rel. izročiti se Materi božji prositi za varstvo, pomoč
    izročívši zastar.:
    izročivši pismo, je odšel
    izročèn -êna -o:
    skrb za otroka je bila izročena sestri; ustno izročena pravljica; blago je bilo izročeno v varstvo
     
    ekspr. biti na milost in nemilost izročen komu postati, biti od koga popolnoma odvisen
Število zadetkov: 7