ekspr. povzročiti, da kdo nima več pozitivnih lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: družba ga je izpridila; izpriditi mladino s slabim branjem; v tujini se je do kraja izpridil / izpridil jo je v sleparko / idejno, politično se izpriditi / stare vrednote so se izpridile v puhle konvencionalnosti
● star. žena se mu je izpridila s sosedom imela spolne odnose z njim
- izpríditi se tudi spríditi se nar.
povzročiti, da kaj nima več kakovosti v zadostni meri; pokvariti se: meso se na toplem izpridi / ta jed se hitro izpridi postane neužitna
- izpríjen in izpríden tudi spríjen in spríden -a -o:
izprijen človek; izprijena hrana
Dostopnost