1. oblikovati glasove, besede z govorilnimi organi: jasno, razločno izgovarjati; to ime se težko izgovarja
♦ jezikosl. izgovarjati samoglasnike
// izražati, posredovati določeno besedilo z govorjenjem: izgovarjati prisego; čarovnik je izgovarjal zarotitev
2. opravičevati koga tako, da se navadno ne navaja pravi, resnični vzrok: izgovarjal je sina, da je bolan; zastonj se izgovarjaš / izgovarjati se na bolezen; rad, zmeraj se izgovarja na druge zvrača krivdo / star. roparjev ne bom izgovarjal zagovarjal, branil
3. zastar. govoriti, pripovedovati: izgovarjamo to, kar čutimo
- izgovárjati si zlasti v kmečkem okolju
z dogovorom, s pogodbo zagotavljati si pravico do česa: izgovarjati si hrano, stanovanje pri izročanju posestva
- izgovarjáje :
ponovil je, razločno izgovarjaje besede
- izgovarjajóč -a -e:
izgovarjajoč te besede, je povesila oči; izgovarjajoč se, da mu ni dobro, je odšel