Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
izgíniti -em in zgíniti -em dov. (í ȋ)
1. z manjšanjem obsega, intenzivnosti postati neviden, neopazen: nekatere barve na sliki so izginile; madež še ni čisto izginil / voda s poplavljenega območja je izginila / znaki bolezni so izginili / pastirske koče so izginile pod snegom
// s prislovnim določilom z oddaljevanjem postati neviden: letalo izgine v daljavi, za oblaki; izginiti v množici, med drevjem / ekspr. gledala je za njim, dokler ji ni izginil izpred oči / ekspr. izginila sta v vežo (hitro) vstopila; sonce je izginilo za goro je zašlo / pot je izginila v grmovju
2. prenehati biti, obstajati: napetost je kmalu izginila; nesoglasja med njimi so izginila / razlike v gledanju so izginile / ekspr. moramo zmagati, ali pa bomo izginili z zemeljskega površja
// z zmanjšanjem rabe, uporabe prenehati biti, obstajati: stari običaji bodo kmalu izginili / jadrnice so izginile iz pomorskega prometa
3. nav. ekspr. zapustiti prostor, kraj, navadno naskrivaj: fant se je sprl in izginil; izginil je iz hiše, ne da bi ga kdo opazil; izginiti brez besede, sledu; izginiti kot duh, kot kafra; izginil je, kot bi se bil v zemljo udrl nenadoma, nepričakovano / izginiti z doma / kot ukaz: izgini; da mi pri priči izgineš
4. nav. 3. os., evfem. biti ukraden, vzet: iz trgovine je izginila velika količina blaga; v zadnjem času je izginilo več avtomobilov / kam je izginil moj svinčnik kdo ga je vzel; kam sem ga založil
5. zastar. miniti, preteči: medtem je izginilo nekaj dni
● 
ekspr. vsa kri mu je izginila z obraza prebledel je; ekspr. meso je kar izginilo v njihovih želodcih hlastno, v hipu so ga pojedli; ekspr. omagal je in izginil pod vodo se je potopil, utonil; prim. izginul
Pravopis
izgíniti -em dov. izgínjenje (í ȋ) Madež še ni čisto izginil; ~ v daljavi, med drevjem; Izginil je, kot bi se v zemljo vdrl |nenadoma, nepričakovano|; omilj. Iz trgovine je izginilo veliko blaga |je bilo ukradeno|
Celotno geslo Sinonimni
izgíniti -em dov.
1.
z manjšanjem obsega, intenzivnosti postati neviden, neopazen; z oddaljevanjem postati neviden
SINONIMI:
zginiti, ekspr. izgubiti se, ekspr. mrkniti, zastar. nestati, ekspr. porazgubiti se, ekspr. razgubiti se, ekspr. skriti se, knj.izroč. ugasniti, ekspr. utoniti, ekspr. utopiti se, ekspr. zatoniti
2.
ekspr. izraža neopazno prenehanje navzočnosti, nahajanja
SINONIMI:
ekspr. izgubiti se, star. iznikniti, zastar. nestati, ekspr. ponikniti, nar. umanjkati, ekspr. zginiti
3.
ekspr. izraža neopazno prenehanje kakega dogajanja, stanja
SINONIMI:
ekspr. izgubiti se, ekspr. izhlapeti, ekspr. izumreti, star. miniti, ekspr. porazgubiti se, ekspr. presahniti, ekspr. razbežati se, ekspr. razbliniti se, ekspr. razkaditi se, ekspr. razpuhteti se, ekspr. skopneti, ekspr. splahneti, ekspr. usahniti, ekspr. zginiti
4.
v velelniku, ekspr. izraža ukaz po odstranitvi
SINONIMI:
ekspr. marš2, ekspr. spravi se mi izpod nog, ekspr. spravi se mi izpred oči, pog. vozi
GLEJ ŠE SINONIM: miniti
Celotno geslo Vezljivostni G
izgíniti -em in zgíniti -em dovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj z manjšanjem obsega, intenzivnosti postati neviden, neopazen
Nekatere barve na sliki so izginile.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj postati neviden izpred koga/česa / v/na/za kaj / kam / v/na/pri/ob/po čem / za/med/pred kom/čim / kje
Letalo je izginilo v daljavi, za oblaki.
3.
kaj prenehati biti, obstajati
Napetost je izginila.
4.
navadno čustvenostno kdo/kaj neopazno oditi
Sprla se je in izginila.
5.
navadno olepševalno, navadno v 3. osebi kdo/kaj biti ukraden, vzet
(Iz trgovine) je izginila je velika količina blaga.
Celotno geslo Frazemi
izgíniti Frazemi s sestavino izgíniti:
izgíniti brez dúha in slúha, izgíniti, kàkor (da) bi se v zêmljo vdŕl, izgíniti, kot (da) bi se v zêmljo vdŕl, izgíniti kot dím, izgíniti kot káfra, izgíniti po francósko, krí je izgínila kómu z líc, vsáka sléd je izgínila za kóm/čím
Celotno geslo Etimološki
izgīniti – glej gīniti
Pleteršnik
izgíniti, -gȋnem, vb. pf. verschwinden; izginil je kakor kafra, jvzhŠt.; izginil je, da nihče ne ve kam; sneg je že povsod izginil.
Celotno geslo Pohlin
izginiti [izgíniti izgȋnem] (zginiti) dovršni glagol

izginiti

Svetokriški
izginiti -nem dov. izginiti: pride ſmert kar uſe isgine 3. ed., vſe mini, kakor de bi s'ozhmy trenil ǀ ta paklenska ſpaka sgine 3. ed. ǀ vſe kar ti nam ſamoresh dati iſg ne 3. ed. kakor dem ǀ tista dua hudizha tu truplu popadejo ter s'nym isgineio 3. mn./dv. ǀ Kakor sgledaio tu S. Ime, isginio 3. mn. raunu Kakor temma kadar ſonze ſe perkashe ǀ vſe zhaſty, kratki zhaſſi … isgineio 3. mn., kakor de bi s'ozhmy trenil ǀ ty hudizhi sgineio 3. mn. ǀ inu shnim sgineio 3. mn. ǀ Salamon lete pergliha oblakam, inu megli, katere hitru ſgineio 3. mn. ǀ kakor hudizh je shlishal imenovati JESUS, je bil okuli padil, inu kakor ena ſenza isginil del. ed. m ǀ prezei je bila sginila del. ed. ž, inu nihdar vezh ſe nej perkaſala
Črnovrški
izginiti
Bovški
izginiti gl. ščediti se
Celotno geslo Kostelski
izginiti gl. nestati
Število zadetkov: 12