Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

improvizirati (5)



  1.      improvizírati  -am nedov. in dov. () knjiž. posredovati, poustvarjati kaj brez priprave, načrta: improvizirati govor; improvizirati na klavirju / zna odlično improvizirati / ni igral po notah, marveč je improviziral / ekspr. za pouk se ni dosti pripravljal, ampak je v razredu kar improviziral // narediti kaj za začasno uporabo, navadno ne z ustreznim materialom: iz navadnih desk so improvizirali mizo; improvizirati nosilnico; improvizirati oder // ponazoriti, uprizoriti: improvizirati gašenje požara; improvizirati napad na mesto improvizíran -a -o: improviziran podstavek; improvizirana igra, oddaja; slavje je bilo improvizirano
  2.      ekstemporírati  -am nedov. () knjiž. govoriti ali igrati brez priprave: ekstemporira tudi resno muziko; zna dobro ekstemporirati in improvizirati / iskal je stik z gledalci in ekstemporiral
  3.      improvizácija  -e ž (á) glagolnik od improvizirati: poslušal je zanimive improvizacije na klavirju / prehod iz improvizacije v načrtno gospodarstvo / improvizacija nosil je uspela / zelo je spreten v improvizaciji // kar je improvizirano: to je ena njegovih improvizacij
  4.      improvizíranje  -a s () glagolnik od improvizirati: živahno improviziranje na klavir / pokazal je veliko sposobnost improviziranja
  5.      preludírati  -am nedov. in dov. () knjiž. z glasbilom improvizirati za uvod: pianist je začel preludirati; zasanjano preludirati




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA