- 1. takó, da je izražen namen škodovati, povzročiti hudo, zlo, slabo
- 1.1. takó, da je izražen namen povzročati komu neprijetnosti, težave
Zadetki iskanja
Celotno geslo
eSSKJ
Pravopis
Celotno geslo
Sinonimni
hudôbno nač. prisl.
izraža, da dejanje, stanje vključuje željo, drugemu povzročati slabo, hudo
SINONIMI:
zlobno, knj.izroč. maliciozno, ekspr. strupeno, star. strupensko, knj.izroč. zločesto, slabš. zlodejevsko, knj.izroč. zlokobno, neknj. pog. žleht2
Celotno geslo
Hipolit
Vorenc
hudobno prisl., F8, improbè, nebrumnu, hudobnu; iniquè, fólṡh, nepravizhnu, hudobnu; malitiosè, hudobnu, golufnu; nequiſsime, ſylnu hudobnu; perversè, hudobnu, ſpazhenu; protervè, ṡuparnu, hudobnu; severè, oſtru, hudobnu, nevſmilenu; vitiosè, hudobnu, fólṡh, gréſhnu
Svetokriški
hudobno prisl. hudobno: jest n'hozhem vezh, taku hudobnu, inu grèshnu shjveti ǀ kovazh pak ſe taku grobu, inu hudobnu prutu krajlu sadarshal ǀ v' Jeruſalemi ſo bily ludje sazheli hudobnu, greshnu, inu ajdousku shiveti
Besedje16
Zadrečki
SSKJ²
hudôben -bna -o prid., hudôbnejši (ó ō)
ki drugim želi in povzroča slabo, hudo: hudoben človek; ekspr. peklensko hudoben; hudobna je kot kača / hudoben otrok / da more biti tako hudoben / hudobno dejanje
// ki izraža, kaže to željo: hudobne oči; ošinil ga je s hudobnim pogledom; hudoben smeh / v duši mu je dozorel hudoben naklep; hudoben namen
♦ rel. hudobni duh hudič
ki drugim želi in povzroča slabo, hudo: hudoben človek; ekspr. peklensko hudoben; hudobna je kot kača / hudoben otrok / da more biti tako hudoben / hudobno dejanje
// ki izraža, kaže to željo: hudobne oči; ošinil ga je s hudobnim pogledom; hudoben smeh / v duši mu je dozorel hudoben naklep; hudoben namen
♦ rel. hudobni duh hudič
- hudôbno prisl.:
hudobno gledati, muzati se; sam.: dobri in hudobni
Število zadetkov: 9
Dostopnost