Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
gromovít -a -o prid. (ȋ)
1. ekspr. zelo glasen, hrupen: zavpil je z gromovitim glasom; gromovito ploskanje / ni bilo velikih, gromovitih besed navdušenih, vznesenih
2. zastar. poln grmenja: poletje je bilo viharno in gromovito
    gromovíto prisl.:
    gromovito se je zasmejal
Pravopis
gromovít -a -o; -ejši -a -e (ȋ; ȋ) poud.: ~ smeh |zelo glasen, hrupen|; ~e besede |navdušene, vznesene|
gromovítost -i ž, pojm. (ȋ) poud.
Celotno geslo Sinonimni
gromovít -a -o prid.
GLEJ SINONIM: bučen
Celotno geslo Etimološki
gromovȋt – glej grȍm
Pleteršnik
gromovȋt, adj. donnernd: gromovita beseda, das Donnerwort, Cig., Jan.; gromovito ploskanje, donnerndes Beifallklatschen, Cig.; pozdraviti koga z gromovitim veseljem, Jurč.
Število zadetkov: 5