grdôba -e ž (ó)
1. ekspr. malopriden, malovreden človek: ta grdoba se mi zdaj pa še smeje; grdoba je trdil, da je denar že vrnil; vi ste prava grdoba / kot nagovor: nikar se ne izgovarjaj, grdoba grda; grdoba lena
2. star. malopridnost, pokvarjenost: grdoba se širi po svetu; skrival je svojo grdobo in zavrženost
● lenoba je vseh grdob grdoba najhujša napaka
3. star. grd, neprikupen človek ali stvar: videl je razne grdobe in nakaze
// grdost, grdota: grdoba obraza
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
grdôba -e ž, pojm. (ó) star.: grdost, grdota; malovrednost, pokvarjenost; člov., slabš. Ta ~ se je celo noč potepal(a) |malovreden človek|
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
Pleteršnik
grdóba, f. 1) die Häßlichkeit, die Abscheulichkeit; veča grdoba se pač ne da misliti, Burg.; — 2) der Gegenstand des Abscheues: das Scheusal, der Greuel; ti grdoba! du Abscheulicher! du abscheuliches Ding! V grdobe strela trešči naj ognjena! Preš.
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Hipolit
grdoba samostalnik ženskega spola
Vorenc
grdoba ž, F3, deformitas, neſhtaltnoſt, gerdoba; foeditas, gardoba, neſnaga; turpitudo, oſtudnoſt, gardoba, ſramota
Besedje16
Črnovrški
Zadrečki
Celotno geslo
Kostelski
Število zadetkov: 12
Dostopnost