govoríca -e ž (í)
1. kar se širi navadno s pripovedovanjem: med ljudmi krožijo, se širijo o njem razne govorice; raznesla se je govorica, da pije; ljudje hitro nasedejo govoricam; dogodek je povzročil govorice; prazne govorice
2. s prilastkom jezik, zlasti v govorjeni obliki: naučila se je kuhanja in nemške govorice; dolgo je bil v tujini, pa ni pozabil domače slovenske govorice / ljudska, pesniška govorica; govorica izobražencev / po govorici sklepam, da niste iz naših krajev po narečju; pren., ekspr. filmska, glasbena govorica; govorica arhitekture
3. navadno s prilastkom način, značilnosti govorjenja: zoprna mu je njegova sladka govorica; za seboj je zaslišal veselo govorico; ekspr. cmokasta govorica / rada posluša otroško govorico / oponašal je njegovo govorico
4. zastar. pogovor, govor: govorica ni hotela prav teči; obrniti govorico na ženitev; začeli so govorico o politiki
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
Celotno geslo
Sinonimni
Pleteršnik
govoríca, f. 1) das Gerede, das Gerücht; g. je, es geht das Gerücht; g. se je raznesla po vsem mestu, das Gerücht durchlief die ganze Stadt, Cig.; po deželi je šla govorica, LjZv.; — 2) die Rede: Marsikdaj se govorica ti zmeša, Preš.; — das Gespräch, die Unterhaltung, Cig., Jan.; ne poide mu tako naglo g., Jurč.; — 3) die Sprechweise: die Mundart, C.; domača g., heimatliche Klänge, C.
Črnovrški
Bovški
Gledališče
Gledališče
Število zadetkov: 8
Dostopnost