gosénica -e ž (ẹ̑)
1. drobna žival mehkega valjastega telesa, navadno poraslega z dlačicami: gosenica leze, se zabubi; gosenice žrejo listje; obirati gosenice z zelja; zelene gosenice
2. nizko škodljiv, ničvreden človek: on je zajedavska gosenica
3. nav. mn., teh. brezkončna jeklena veriga iz plošč, ki se premika okrog vrste koles pri terenskih vozilih, gradbenih strojih: po cesti so ropotale gosenice; tankovske gosenice; sledovi traktorskih gosenic; škripanje gosenic
♦ vet. bolezen med parklji pri govedu in ovcah; zool. ličinka metulja
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
gosénica -e ž (ẹ̑) ~ leze; tankovske ~e; člov., nizk. zajedavska ~ |škodljiv, ničvreden človek|
goséničin -a -o (ẹ̑)
goséničin -a -o (ẹ̑)
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
gosẹ̑nica -e ž
Pleteršnik
gosẹ̑nica, f. 1) die Raupe; svilna g., die Seidenraupe, Cig., M.; — 2) g. med parklji (goveja bolezen), Cig., C., Strp.; tudi neko ulje pri ovcah, Savinska dol.; prim. pasjica 2); — gǫ́senica (gosenica), Št.
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Hipolit
Vorenc
gosenica ž, F9, athacus, ena letezha goſſéniza; attacus, goſſéniza, mramor; campe, -pes, goſſéniza; chrisalis, ena ſorta goſſénize; erúca, -ae, goſſéniza; goſséniza. campe, -pes, pa, -pae, Raupe, graswurm; pityocampae, goſſénize, ali ſtrupoviti zhervi, kateri na hoikah, ali ſmrékah raſteo; scolopendra, -ae, goſſéniza s'doſti nogami, ali dolga ſtrigauka; volvulus, -li, goſſéniza, katera ſe v'perje ṡavia
Svetokriški
gosenica -e ž gosenica: prideio gosenize im. mn. vam farderbaio sele (V, 332) ǀ Kar goſſenice im. mn. puſtè, tu bodo kobilize ſnedile (V, 172) → osenica
Celotno geslo
Megiser
gosenica -e samostalnik ženskega spola
Besedje16
Črnovrški
Zadrečki
Celotno geslo
Kostelski
Število zadetkov: 14
Dostopnost