Zadetki iskanja
nav. 3. os., knjiž., z dajalnikom prijati, dobro deti: pijača, toplota mi godi; ta barva godi očem / laskanje ji je godilo; godi mu, da se ga ljudje bojijo / filmska zgodba nam je godila zaradi svoje dinamike bila všeč, ugajala
povzročati, da postane kaj godno: zimske hruške so dali godit; gnoj se razkraja in godi
♦ agr. goditi lan obdelovati ga, da se mu ličje rado loči od stebla
godíti se -ím se (í/ȋ í) Gnoj se razkraja in ~i
Poznojesensko sadje so /precej dolgo/ godili.
V tem času so včasih godili lan.
Vsakovrstna hvala (mu) /zelo dobro/ godi.
1. nav. 3. os. večkrat se zgoditi; dogajati se: čudeži se ne godijo; take stvari se bodo vedno godile / po vojni so se tu in tam še godili majhni spopadi
// izraža obstoj, potek v prostoru in času: kaj se tu godi? razločno sem vse videl, kar se je godilo na dvorišču / povest se godi v šestnajstem stoletju / ne vem, kaj se godi z njo
2. s smiselnim osebkom v dajalniku biti, živeti v določenih gmotnih, zdravstvenih razmerah: dobro, slabo se mu godi; kako se vam godi; tako se ni godilo samo meni, ampak tudi mojemu prijatelju; godi se mu kot vrabcu v prosu, kot v nebesih / ekspr. tebi se pa godi nimaš ne gmotnih ne drugih težav
● godi se mi krivica dela; star. po vrtovih se je godila škoda je nastajala
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »