Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

gnus (59)



  1.      gnús  -a m () občutek, ki ga povzroči kaj izredno grdega, odvratnega: ob pogledu na rano ga je obšel gnus; stresla se je od gnusa; z gnusom pripoveduje; gnus do mrčesa
  2.      gnúsa  -e ž (ū) nar. vzhodno, ekspr. ženska, ki vzbuja gnus
  3.      gnúsen  -sna -o prid., gnúsnejši (ú ū) ki vzbuja gnus: gnusna golazen / ekspr. gnusen je bil videti / gnusna beseda; gnusno dejanje
  4.      gnúsiti se  -im se nedov.) z dajalnikom vzbujati skrajen odpor, gnus: jed se mi gnusi; vse se ji je gnusilo / ekspr. njegovo ravnanje se ji je gnusilo
  5.      gnúsnica  -e ž () ekspr. ženska, ki vzbuja gnus: takšna gnusnica mi ne bo rezala kruha
  6.      gnúsnik  -a m () ekspr. človek, ki vzbuja gnus: s takim gnusnikom ni hotel imeti stikov
  7.      gnúsnost  -i ž (ú) lastnost, značilnost gnusnega: gnusnost zločina // ekspr. kar vzbuja gnus: teh gnusnosti ni mogel gledati
  8.      gnusôba  -e ž (ó) ekspr. kar vzbuja gnus: take gnusobe ni mogel jesti / le kako se more družiti s tako gnusobo / najrazličnejše gnusobe so se dogajale / gnusoba lenega življenja gnusnost
  9.      gnusôben  -bna -o prid. (ó ō) ekspr. gnusen: gnusobne stenice / gnusoben vonj
  10.      gnusôta  -e ž (ó) star. gnusoba: take gnusote še ni videl
  11.      nagnúsen  -sna -o prid. (ú ū) ekspr. gnusen: nagnusna gosenica, stenica; nagnusna rana / izmij si obraz, ker si videti nagnusen / nagnusno ravnanje
  12.      nagnúsnež  -a m () ekspr. človek, ki vzbuja gnus: s takim nagnusnežem nočem imeti stikov
  13.      nagnúsnik  -a m () ekspr. človek, ki vzbuja gnus: ta nagnusnik bi pojedel tudi krastačo
  14.      nagnúsnost  -i ž (ú) ekspr. gnusnost: nagnusnost zločina / kdo je naredil to nagnusnost
  15.      ognúsen  -sna -o prid. (ú ū) redko gnusen: ognusna žival
  16.      ognúsiti  -im dov., ognúšen in ognúsen (ú ) ekspr. umazati, onesnažiti: blato je ognusilo studenec / njenega poštenja si ni upal nihče ognusiti ognúsiti se zagnusiti se: jed se mu je ognusila
  17.      prignúsiti  -im dov., prignúšen in prignúsen (ú ) nav. ekspr., z dajalnikom narediti, da se v kom vzbudi skrajen odpor, gnus: prignusiti komu jed; meso se mu je prignusilo // narediti, da postane kaj komu neprijetno, zoprno: ta profesor mu je prignusil šolo; delo se mu je prignusilo / dekle so mu hoteli prignusiti
  18.      zagnúsiti  -im dov.) z dajalnikom narediti komu kaj gnusno: zagnusiti komu jed / ekspr.: zagnusiti komu delo; ravnanje teh ljudi se mu je zagnusilo
  19.      zgnúsiti se  -im se dov.) redko, z dajalnikom zagnusiti se: jed se mu je zgnusila
  20.      doznánje  -a s () glagolnik od doznati: doznanje resnice / to doznanje jo je napolnilo z gnusom
  21.      fèj  tudi féj medm. (; ẹ̑) izraža zoprnost, gnus: fej te bodi; fej, kako smrdi; to je vreme, fej
  22.      fùj  in fúj medm. (; ) izraža zoprnost, gnus: fuj, to naj bo juha!
  23.      gáben  -bna -o prid. (á ā) star. ogaben, gnusen: gabna golazen
  24.      gábiti se  -im se nedov.) z dajalnikom vzbujati skrajen odpor, gnus: jed se mi gabi / hinavstvo se mu v dno duše gabi
  25.      gabljív  -a -o prid. ( í) redko ogaben, gnusen: gabljive cunje

1 26 51  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA