Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
génij -a m (ẹ́)
1. izvirno ustvarjalen človek z najvišjimi duševnimi sposobnostmi: on je genij; literarni, pesniški genij; umetniški genij; spoznanje genija; zgodovinska vloga genija / iron. to neumnost je lahko naredil samo tak genij, kot je on
2. knjiž. najvišja, izvirno ustvarjalna sposobnost, duh: verovali so v njegov iznajditeljski genij; izpričati svoj ustvarjalni genij; genij komponista
// bistvene značilnosti, značaj česa: avtorjevo delo predstavlja sintezo germanskega in latinskega genija Belgije; to je tuje našemu narodnemu geniju
3. v rimski mitologiji bitje, ki spremlja in varuje človeka od rojstva do smrti: dobri geniji; pren., pesn. genij ljubezni, zvestobe
Pravopis
génij -a m z -em člov. (ẹ́) biti ~; umetniški ~; iron. To neumnost je lahko naredil samo tak ~, kot je on; pojm., neobč. izpričati svoj ustvarjalni ~ duh
génijka -e ž, člov. (ẹ́)
génijev -a -o (ẹ́)
Celotno geslo Sinonimni
génij -a m
izvirno ustvarjalen človek z najvišjimi duševnimi sposobnostmipojmovnik
SINONIMI:
ekspr. genialec, ekspr. genialnež, ekspr. genialni duh, knj.izroč. veleum
GLEJ ŠE SINONIM: genialnost, pameten
Celotno geslo Etimološki
gẹ́nij -a m
Pleteršnik
gēnij, m. 1) neko božanstveno bitje, der Genius, Cig. (T.); — 2) veleum, das Genie, Cig. (T.), nk.
Število zadetkov: 5