Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

feld (5)



  1.      féldmaršál  -a m (ẹ̑-) v nekaterih državah najvišji čin v kopenski vojski ali v letalstvu ali nosilec tega čina: feldmaršal je poveljeval armadnemu korpusu
  2.      féldvebel  -bla m (ẹ̑) v stari Avstriji podoficirski čin ali nosilec tega čina: oficirji in feldvebli; bil je feldvebel na tirolski fronti
  3.      féldvebelski  -a -o [bǝl] prid. (ẹ̑) nanašajoč se na feldveble: feldvebelski čin; feldvebelska uniforma / ekspr. čisto feldvebelske metode ima
  4.      stótnik  -a m (ọ̑) 1. pri starih Rimljanih poveljnik stotnije: konjeniški stotnik / rimski stotnik 2. v stari Avstriji oficirski čin, za stopnjo nižji od majorja, ali nosilec tega čina: stotnik in feldvebel
  5.      strážmójster  -tra m (-ọ́) v stari Avstriji podoficirski čin ali nosilec tega čina: bil je povišan v stražmojstra; feldvebel in stražmojster // tak čin ali nosilec tega čina v organu za javno in državno varnost: ni bil stražmojster, ampak navaden stražnik / orožniški, policijski stražmojster




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA