fantìč -íča stil. fántič -a m (ȉ í; ȃ)
1. deček, zlasti predšolski: skupina vaških fantičev se je igrala na poti; nagajiv, poreden fantič; petleten fantič / kot nagovor fantič, kam pa bežiš / ekspr. rodil se jima je lep fantič sin
2. ekspr. fant: fantiči in dekliči so se zbirali na trgu pred cerkvijo; sentimentalen je kot zaljubljen fantič / čakala je svojega fantiča
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
fantìč -íča tudi fántič -a m s -em člov. (ȉ í; ȃ) manjš. nagajiv ~; poud. zaljubljen ~ |fant|
fantíčev -a -o tudi fántičev -a -o (í; á)
fantíčev -a -o tudi fántičev -a -o (í; á)
Celotno geslo
Etimološki
Pleteršnik
fantìč, -íča, m. 1) das Bürschchen, Mur., Jan.; — 2) = fant; Fantiči dekliči V taberno gredo, Npes.-K.; tudi fȃntič.
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Hipolit
fantič samostalnik moškega spola
Svetokriški
fantič -a m fantič: Kadar kuli jeſt ſpomnim na beſſede tiga fantizha rod. ed. ǀ per tej vidi eniga fantizha tož. ed. ǀ ta dua fantizha im. dv. ſta njemu ſtregla ǀ uſame gori sa suoije sijni dua sapushena fantizha tož. dv. ǀ ſapovej fantizham daj. mn., de ta pervikrat kadar bo spet yh ſa frushtik proſſil, imaio rezhi ǀ bote vidili ene fantizhe tož. mn., kateri ſo lepij kakor Angelzi ǀ v'vashim teleſſi ſnoſite fantizhe tož. mn., inu dekelze ǀ na gaſſi s' drugimi fantizi or. mn. je jegral → fant
SLA 1
Celotno geslo
Kostelski
Število zadetkov: 10
Dostopnost