Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
dvóje dvóje in dvójih ločilni števnik [dvóje]
    1. izraža količino, vrednost dve ali dve vrsti česa
      1.1. pri množinskih samostalnikih izraža táko količino, vrednost in navadno dve vrsti česa
      1.2. pri snovnih, skupnih in pojmovnih samostalnikih izraža táko količino, vrednost in poudarja dve vrsti česa
      1.3. pri števnih samostalnikih poudarja dve vrsti česa
ETIMOLOGIJA: ↑dvoj
SSKJ²
dvóje -ih tudi -- štev. (ọ̑)
skupina dveh enot
a) pri množinskih samostalnikih: dvoje ust, vilic, vrat / dvoje oči; dvoje čevljev dva para
b) pri drugih samostalnikih: dvoje prijateljev; dvoje oken dve okni; načel je dvoje perečih vprašanj
// skupina dveh različnih enot: imela sta dvoje otrok, dečka in deklico; prisl.: na dvoje preklati; vsega ima po dvoje; vse vidi po dvoje; igrati, peti, plesati, veslati v dvoje
● klada je šla na dvoje se je razklala; pog. na dvoje sta si sprta sta; lonec je na dvoje razbit; sprehodi v dvoje sprehodi dveh oseb, navadno moškega in ženske
♦ alp. naveza v dvoje dva, navezana na isti vrvi
Pravopis
dvóje -ih tudi dvóje -- ločil. količ. štev. (ọ̑; ọ̑) |dva kosa, dve vrsti|: rediti ~ perjadi: kokoši in race; ~ oblasti: posvetne in cerkvene; z ~imi usti; ~ vilic, vrat; iz ~ih oči |iz dveh parov|; ~ čevljev |dva para|; redk. imeti ~ otrok dva otroka; ~ oken dve okni
dvóje -- s, pojm. (ọ̑) sporočiti komu ~ |dve stvari|
v dvóje nač. prisl. zv. (ọ̑) veslati ~ ~; sprehod ~ ~
Celotno geslo Sinonimni
dvóje -ih štev.
GLEJ SINONIM: dva
Vorenc
dvoje štev., F7, bifarium, na dvuje, na dvá poota, na dvá plata; bifidus, bifidatus, -a, -um, kar ſe na dvuje dily: na dva platy reṡklán; bipartire, na dvuje deliti; bipertiri, na dvuje deliti; biseta, ſvinîa, kir na glavi szhetine ſe na dvuje dilè; deruncinare, reṡklati, na dvuje vreizhi; dimidiatus, -a, -um, na dvuje reṡdilen
Svetokriški
dvoje štev. dvoje: v'leteh dveh perglihah duje im. dv. ſorti otrouk so pomenini, namrezh ti pravizhni skuſi ſvejsde, ti greshni skuſi pejſik ǀ trebuh po ſredi na dvuje tož. dv. ſe je bil reſpozhil (III, 186)
Besedje16
dvoje1 posam. ♦ P: 14 (TC 1550, TE 1555, TPs 1566, KPo 1567, DJ 1575, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DM 1584, TPo 1595, TfM 1595)
Besedje16
dvoje2 štev. ♦ P: 1 (DC 1585)
Celotno geslo eSSKJ16
dvoje1 -ega (dvuje, duje, dvoje) posamostaljeno
1. skupina dveh (različnih) bitij, stvari, pojmov, enot; SODOBNA USTREZNICA: dvoje
1.1 v zvezi na dvoje na dva dela
FREKVENCA: 48 pojavitev v 16 delih
Celotno geslo eSSKJ16
dvoje2 – (duje) ločilni števnik
izraža dve vrsti česa; SODOBNA USTREZNICA: dvoje
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Celotno geslo eSSKJ16
dvoje3 (dvuje) povedkovnik
izraža neenakost, neprimerljivost med dvema enotama; SODOBNA USTREZNICA: dvoje
FREKVENCA: 5 pojavitev v 2 delih
Zadrečki
dvoje gl. dvojen
Pravopis
dvój -a -e vrst. ločil. količ. štev. (ọ̑) redk. |dveh vrst|: ~a človekova narava; Na vrtu so ~i otroci: naši in sosedovi; Pripeljali so se v ~ih saneh; ~e oči |dva para|; Hiša ima ~a vrata dvoje vrat; ~i čevlji |dva para|; Obstajajo ~e Jesenice
dvój -ega m, člov. (ọ̑) V življenju so ~i: eni dajejo, drugi sprejemajo
dvóje -ega s (ọ̑) bati se ~ega |dveh stvari|; poud.: iti na ~ |ločiti se|; obljubiti in dati je ~ |sta dve stvari|
Pravopis
dvoje.. prvi del podr. zlož. dvojeplásten, dvojespôlen, dvojevŕsten
Jezikovna
Štetje množinskih samostalnikov: »dvoje hlač«

Mar res obstaja poleg zvez tipa dvoje hlač, dvoje stolov še možnost dvoje hlače, dvoje stoli in ali je potem kakšna razlika? Kako se sicer takšne zveze sklanjajo, se sklanja prvi del, drugi del ali nobeden?

Število zadetkov: 15