drúgič prisl. (ū)
1. pri ponavljanju na drugem mestu: drugič se oženiti
// ob naslednji, drugi priložnosti: včasih se šali, drugič kriči; pogovorila se bova kdaj drugič / nauči se do drugič prihodnjič
● kaznuj ga, da bo vedel za drugič da ne bo še kdaj kaj takega počel, storil
2. v zapovrstju na drugem mestu: knjiga obravnava 1. gospodarske, 2. [drugič] politične razmere
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
drúgič1 drug. čas. prisl. zaim. (ú/ȗ) |ob drugi priložnosti|: Zdaj ne morem, pridem kdaj ~; ~ pa pridite ob pravem času
Pravopis
drúgič2 zapored. prisl. zaim. (ú/ȗ) Že ~ ga nisem našel doma; Milijon prvič, ~, tretjič — dragocena vaza je vaša
Celotno geslo
Sinonimni
drúgič prisl.
1.
2.
drug. čas. prisl. izraža, da se bo dejanje zgodilo ob drugi priložnosti
SINONIMI:
drugikrat, star. drugi bart, star. drugi pot, zastar. drugoč, zastar. drugokrat, star. drugo pot, ekspr. naslednjič, ekspr. prihodnjič, star. vdrugič, star. vdrugo
GLEJ ŠE SINONIM: prihodnjič
Celotno geslo
Frazemi
Celotno geslo
Pregovori
drugičV VARIANTI IZRAZOV: Zgodovina se ponavlja kot farsa
Celotno geslo
Etimološki
Pleteršnik
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Hipolit
drugič prislov
Vorenc
drugič prisl., F5, I. remetiri, drugúzh mèriti, ali premèriti; repetere, naṡai pegerovati, naṡai terjati, drugúzh ṡkuſſiti, ṡupèt pegerovati; secundò, v'druguzh, v'drugu; II. anabaptistae, drugúzh karszheni; versura aratoria, v'druguzh oranîe, praha
Celotno geslo
Megiser
Črnovrški
Zadrečki
Celotno geslo
Kostelski
Jezikovna
Dva priimka moške osebe: drugič
Pri vprašanju se sklicujem na odgovor: Dva priimka moške osebe: kako sklanjati in kako navajati
Iz odgovora sklepam, da pravilo iz starega pravopisa o sklanjanju dvodelnih neslovanskih priimkov, ki se pišejo z vezajem – tj. da se sklanjajo samo v drugem delu –, ni več aktualno in bo torej v novem pravopisu zapisano priporočilo, da se takšna imena (v večini primerov) sklanjajo v obeh delih.
Naslednji primeri iz knjige Borisa Urbančiča O jezikovni kulturi: Joliot-Curieja, Kremser-Schmidta, Meyer-Lübkeja, Toulouse-Lautreca, Wolf-Ferrarija bi se torej po novem sklanjali: Joliota-Curieja, Kremserja-Schmidta, Meyerja-Lübkeja, Toulousa-Lautreca, Wolfa-Ferrarija.
Celotno geslo
Sinonimni
Jezikovna
Kako je z Uršo Plut? -- drugič
Torej, pravilno je Išče se Urša Plut. Nadaljeval bi s primerom, ko je treba stavek zanikati v trpniku. Ali je potem sklon v imenovalniku ali rodilniku?
- Ne išče se Urša Plut
ali
- Ne išče se Urše Plut.
Jezikovna
Kategorija živosti in vzpetine – drugič
Kljub vašemu odgovoru glede sklanjanja imen vzpetin v povezavi s kategorijo živosti (https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/1241/kategorija-živosti-imena-vzpetin) prihaja do nestrinjanj/različnega sklanjanja (očitno smo različno razumeli objavljeno razlago), zato lepo prosim za jasen odgovor, ali je v javnih občilih ustrezno zapisati: grem na Sv. Lovrenc ali grem na Sv. Lovrenca.
Jezikovna
Podomačitev tujih stvarnih lastnih imen: »Sterijevo pozorje« – drugič
Vprašala sem, ali je smiselna polovična podomačitev tujega stvarnega lastnega imena: Sterijevo pozorje. Odgovorili ste, da je Sterijinopozorje srbska zveza – v srbščini pridevnike iz moških imen na -a tvorijo z -in, kar naš pravopis odsvetuje: torej ne Krležin, ampak Krležev, ne Sterijin, ampak Sterijev, ne Savin, ampak Savov (iz moškega imena Sava), in torej ne Savina knjiga (cirilski starocerkvenoslovanski rokopis), ampak Savova knjiga, in tudi Zolinroman je v slovenščini Zolajev roman.
S tem se strinjam. Toda zakaj posloveniti samo končnico pridevnika, samostalnik pa pustiti v srbščini?
Ali ni tako polovično podomačevanje uveljavljenega gledališkega dogodka nekoliko na silo? Meni se zdi smiselno ali ohraniti originalno ime ali posloveniti obe sestavini, vendar, kot že sami ugotavljate, Sterijevo gledališče ni prodrlo.
Število zadetkov: 20
Dostopnost