Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
drugáče prisl. (ȃ)
1. izraža
a) drugačen, različen način dejanja: drugače drži pero, pa bo pisalo; dosti drugače govorijo kot mi; zdaj vse drugače živijo kot včasih; elipt. naredite, kar hočete, ne morem drugače ravnati, delati
b) v povedni rabi razmere ali stanje, ki se razlikujejo od določenih: pri vas pa je zdaj vse drugače kot pri nas; včasih je bilo drugače / po bolezni je z njim drugače / to je čisto drugače, kot si ti misliš / pog., kot vljudnostna fraza pa drugače, kako vam gre
c) z nikalnico omejenost na določeno, navedeno: nikoli ga ni klical drugače kot stric; nič drugače ni šlo, kot da sem se zadolžil / kot podkrepitev: ubogal boš, ni drugače; tako je in nič drugače
2. nav. ekspr. izraža visoko stopnjo: še vse drugače mu je hudo za materjo, kot mu je bilo za sestro
3. v členkovni rabi, v vzročnem priredju za izražanje
a) dejanja, stanja ob drugih, drugačnih priložnostih: zdaj uboga, drugače pa dela po svoje; danes je slabe volje, drugače je pa prijeten, vesel / ne mudi se mu, drugače bi že odšel
b) ekspr. podkrepitve zahteve, ukaza: pojdi, drugače jih boš dobil
● 
z njim je drugače, njega ne marajo njegov položaj je drugačen, slabši; pa pojdi, če (že) ne gre drugače če misliš, da moraš oditi; mislil je oditi po svetu, naključje pa je hotelo drugače vendar se je nepričakovano zgodilo nekaj drugega; drugače misli kakor mi ima druge nazore, mnenje; ekspr. le počakaj, midva se bova drugače pomenila s teboj bom ravnal, obračunal strožje; publ. drugače povedano isto na drugačen način povedano; ekspr. to boš plačal tako ali drugače na ta ali drug način
Pravopis
drugáče1 drug. nač. prisl. zaim. (ȃ) To bo treba napraviti ~; Nikoli ga ni klical ~ kot stric; tako ali ~; ~ povedano |z drugimi besedami|
Pravopis
drugáče2 ozirn. prir. vez. (ȃ) sicer: Kar pojdi, ~ boš še tepen
Pravopis
drugáče3 povdk. (ȃ) To je ~; Ne gre ~, službo boste morali pustiti
Celotno geslo Sinonimni
drugáče1 nač. prisl.
izraža, da se dejanje, stanje, lastnost razlikuje od primerjanega dejanja, stanja, lastnosti
SINONIMI:
pog. na drugačni način, pog. na drugi način, knj.izroč. različno
Celotno geslo Sinonimni
drugáče2 vez.
GLEJ SINONIM: sicer1, sicer1
Celotno geslo Sinonimni
drugáče3 člen.
GLEJ SINONIM: sicer2
Celotno geslo Pregovori
drugače
V VARIANTI IZRAZOV: Nova metla dobro pometa
Pleteršnik
drugȃče, adv. = drugač, Jan., nk.
Celotno geslo Pohlin
drugače

GLEJ: drugači

Celotno geslo Hipolit
drugače prislov
Vorenc
drugače prisl.trilinguis, -gvetréh jeṡikou, kateri ima try jeṡike, kateri drugazhe s'uſtmi govorÿ, kakor je v'ſerzi
Svetokriški
drugače prisl. drugače: nej hotel drugazhi imenuan biti, kakor ſijn tiga zhloveka ǀ s'dianiam pak ſte vſe drugazhi ſturili ǀ nemorem drugazhi govorit ǀ ſe ym nej sdelu drugazu, temuzh kakor de bi bily v'Paradishi
Besedje16
drugače prisl. ♦ P: 1 (KPo 1567)
Celotno geslo eSSKJ16
drugače povedkovnik
z nikalnico izraža omejenost na določeno, navedeno; SODOBNA USTREZNICA: drugače
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Zadrečki
drugače prisl.
Zadrečki
drugače
Celotno geslo Kostelski
drugačedˈrėgač prisl.
Jezikovna
Kako razlikovati med »sicer« in »drugače«?

Kdaj uporabljamo sicer in kdaj drugače? Npr.

  • Kot sodelavci službe so se razkrili ljudje, kot na primer pokojni XY, ki je drugače veljal za pristaša SZ. ali: ... spregovoril javno ob koncu druge svetovne vojne. Drugače so se v žrelu službe znašli ne le XY, ampak tudi njegovi sodelavci.

Celotno geslo Pohlin
ne drugače [ne drugȃče] členkovna zveza

da, natančno tako

Število zadetkov: 22