Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

drn (229)



  1.      dŕn  -a m () star. ruša: s požiganjem suhe trave se uničuje drnzastar. bolezen ga je spravila pod drn umrl je; ekspr. iti čez drn in strn ne po poti, naravnost čez kakršenkoli svetšport. tek čez drn in strn tek v naravi po ne posebej pripravljeni stezi; kros
  2.      dŕnast  -a -o prid. () alp. porasel z nizko gorsko travo: drnast previs; strmo drnasto pobočje
  3.      drnáten  -tna -o prid. (ā) redko zarasel, neobdelan: postaviti hišo na drnatnem terenu
  4.      dŕncati  -am nedov. () 1. teči v drncu: drncati in galopirati / poveljnik je drncal na belem konju ♦ vet. enakomerno, hitro teči brez poskakovanja // ekspr. hiteti, drveti: kočije so drdrale in drncale mimo nas 2. redko bingljati, migati: sedel je na klopi in drncal z nogami
  5.      dŕnec  -nca m () enakomeren hitrejši tek, zlasti pri konju: utrujena žival je prešla iz drnca v korak; pognati konja v drnec; enakomeren, lahen, nagel drnec / jahati, voziti se v drncu ♦ vet. enakomeren, hiter tek brez poskakovanja
  6.      drníce  -níc ž mn.) knjiž., redko, v zvezi drnice igrajo bliska se v daljavi
  7.      drnìč  -íča m ( í) nav. mn., alp. šop, blazinica gorske trave na sicer golih tleh: ob stezi so rasli redki drniči
  8.      drnína  -e ž (í) 1. neobdelan, divje porasel svet: poslopje bo stalo sredi drnine 2. zastar. opuščena, s travo zarasla njiva; ledina: krave se pasejo po drnini ◊ alp. strnjen pas gorske trave na sicer golih tleh
  9.      drnjóhati  -am nedov. (ọ̑) ekspr. smrčati: drnjohal je, da se je soba tresla // slabš. spati: dan je že, pa še kar naprej drnjoha
  10.      drnorézec  -zca m (ẹ̑) delavec, ki se ukvarja z rezanjem ruše
  11.      drnóselj  -slja m (ọ́) nar. cibora: posekal je tisti stari drnoselj za hišo
  12.      drnúlja  -e ž (ú) plod drena: rdeče drnulje; pijača iz drnulj
  13.      drn  -a -o prid. (ē) nanašajoč se na bedro: bedrno meso ♦ anat. bedrni živec; bedrna kost stegnenica
  14.      drnat  -a -o in bedrnàt -áta -o prid. (ē; ā) ki ima debela stegna: bedrnato dekle
  15.      drnica  -e ž () anat. kost v stegnu; stegnenica: zlomiti si bedrnico
  16.      brezjêdrn  -a -o prid. (ē) biol. ki je brez jedra: brezjedrna celica
  17.      bŕzojádrnica  -e ž (-) zastar. hitra jadrnica: ob bregu je bila zasidrana brzojadrnica
  18.      dvójádrnica  -e ž (ọ̑-) ladja z dvema jadroma
  19.      godrnjáč  -a m (á) 1. kdor (rad) godrnja: bil je večen godrnjač; govoriš kot kak star godrnjač 2. ekspr., redko medved: otrpnil je od strahu, ko je zagledal kosmatega godrnjača
  20.      godrnjálo  -a s (á) slabš. godrnjavec, godrnjač: ta človek je neznosno godrnjalo
  21.      godrnjánje  -a s () glagolnik od godrnjati: brez godrnjanja jo je ubogal / odgovoril mu je z nerazumljivim godrnjanjem
  22.      godrnjáti  -ám nedov.) 1. z ne preveč glasnim govorjenjem izražati nejevoljo, nesoglasje: nič ji ni prav, zmeraj nekaj godrnja; ljudje so godrnjali in se jezili zaradi takšnega ravnanja / vedno je godrnjala čezenj; oče je še kar naprej godrnjal nad sinom 2. nerazločno, momljaje govoriti: začel je nekaj mencati in godrnjati; ko so ga sosedje ogovarjali, je bolj godrnjal kakor odgovarjal; ves čas je godrnjal sam zase; godrnjal je kakor medved; pren. veter godrnja in tuli okoli hiš godrnjáje: jezno godrnjaje je odšel godrnjajóč -a -e: rinil se je skozi godrnjajočo gnečo
  23.      godrnjàv  -áva -o prid. ( á) ki (rad) godrnja: godrnjav človek; bil je siten in godrnjav; stanoval je pri godrnjavi gospodinji / razvlečena, godrnjava molitev / iz sobe so se slišali godrnjavi zvoki godrnjávo prisl.: godrnjavo ji je odgovarjal
  24.      godrnjávec  -vca m () kdor (rad) godrnja: bil je pravi sitnež in godrnjavec
  25.      godrnjávka  -e ž () ženska, ki (rada) godrnja: čemerna, stara godrnjavka; sitna godrnjavka

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA