drégniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. s koncem česa na rahlo suniti: dregniti v ogenj; dregnil ga je s komolcem; imela je občutek, kot bi jo kdo dregnil z nožem / ekspr. dregni ga pod rebra, naj molči; pren. s svojo pripombo je dregnil v bistvo spora
● ekspr. dregniti v osje, sršenovo gnezdo dati povod za hudo, množično razburjenje
2. ekspr. prizadeti, vznemiriti: novica ga je neprijetno dregnila; z očitkom jo je hotel dregniti / poraz ga je dregnil v živo
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
drégniti -em dov. drégnjen -a; drégnjenje (ẹ́ ẹ̑) koga/kaj ~ znanca, naj molči; poud. Novica ga je neprijetno dregnila |prizadela, vznemirila|; dregniti koga z/s čim ~ sošolca s komolcem; poud. ~ prijatelja z očitkom |prizadeti, vznemiriti|; dregniti v kaj ~ ~ ogenj; poud.: ~ ~ bistvo spora |opozoriti nanj|; ~ ~ osje, sršenje gnezdo |povzročiti razburjenje|
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Frazemi
drégniti Frazemi s sestavino drégniti:
drégniti v kúrje okó, drégniti v osír, drégniti v ósje gnézdo, drégniti v sršénje gnézdo, drégniti v sršénovo gnézdo
drégniti v kúrje okó, drégniti v osír, drégniti v ósje gnézdo, drégniti v sršénje gnézdo, drégniti v sršénovo gnézdo
Celotno geslo
Etimološki
Pleteršnik
drę́gniti, drę̑gnem, vb. pf. mit einem länglichen Gegenstande einen Stoß versetzen, stupfen; v oko d. koga s klinčkom; s pestjo koga d., jemandem einen Fauststoß geben, Cig.; d. sovražnika s konja, herabstechen, C.; ako se človek stegne, v dan dregne, (tako pravijo po leti, kadar je jako kratka noč), Notr.-Let.
Prekmurski
drègniti -em dov. dregniti, vznemiriti: Csehov neszrecsa je i Bethlen Gábora mocsno v rebro dregnila KOJ 1848, 91
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Hipolit
dregniti glagol
Črnovrški
Bovški
dregniti gl. becniti, ducniti, štokniti, žokniti
- kazalka
- becniti: geselski sestavek
- ducniti: geselski sestavek
- štokniti: geselski sestavek
- žokniti: geselski sestavek
Celotno geslo
Kostelski
Število zadetkov: 12
Dostopnost