dragocén -a -o prid., dragocénejši (ẹ̄ ẹ́)
1. ki ima veliko vrednost, visoko ceno: dragocen nakit; dragocena kristalna vaza; kupuje ji sama dragocena darila; dragoceno krzno, pohištvo / tako nastaja dragocena snov za rast organizma
2. ki se mu pripisuje poseben pomen, posebna vrednost: dragocena žrtev; skrbno je gojil to dragoceno čustvo; dragoceno prijateljstvo / ekspr.: zapravljati dragoceni čas; tekmovalci so si priborili dve dragoceni točki / dragocen človek / z dajalnikom spomin na umrlo mater mu je dragocen drag, ljub
// ki daje, prinaša dobro, korist: dragocen podatek; nepristranska kritika je dragocena; opravil je dragoceno delo / dragocene izkušnje; nuditi dragoceno pomoč
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
dragocén -a -o; -ejši -a -e (ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ẹ́; ẹ́) ~ nakit dragocen komu/čemu Spomin nanjo mu je ~
dragocéni -a -o (ẹ́) poud. zapravljati ~ čas |ki ima poseben pomen|
dragocénost -i ž, pojm. (ẹ́) ~ umetnine; števn. prodati ~i
dragocéni -a -o (ẹ́) poud. zapravljati ~ čas |ki ima poseben pomen|
dragocénost -i ž, pojm. (ẹ́) ~ umetnine; števn. prodati ~i
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
Pleteršnik
dragocẹ̀n, -cẹ́na, adj. kostbar, Cig., Jan., C., nk.; dragocene kovine, Cig., Jan., C.; edle Metalle, Cig. (T.); — rus.
Število zadetkov: 5
Dostopnost