dopôlnjenje -a [dopou̯njenje] s (ó)
glagolnik od dopolniti: dopolnjenje posode / v delu je dopolnjenje življenja / knjiž. v njem je vzklila želja po osebnem dopolnjenju izpopolnitvi, izboljšanju
Zadetki iskanja
SSKJ²
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Hipolit
dopolnjenje samostalnik srednjega spola
Vorenc
Besedje16
dopolnjenje sam. s ♦ P: 13 (TT 1557, TR 1558, TT 1560, TAr 1562, TO 1564, TL 1567, TC 1575, JPo 1578, TkM 1579, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, TPo 1595)
Celotno geslo
eSSKJ16
dopolnjenje -a (dopolnene, dopolnenje, dopolnjenje, dopolnejne, depolnene, doponene, dopalnjenje) samostalnik srednjega spola
1. dejanje, s katerim se uresniči kaj
1.1 česa zahtevanega, obvezujočega; SODOBNA USTREZNICA: izpolnitev
1.2 česa obljubljenega, napovedanega; SODOBNA USTREZNICA: izpolnitev
2. česa uspešno končanje kakega dela, opravila; SODOBNA USTREZNICA: dovršitev
3. česa kar je dodano k čemu; SODOBNA USTREZNICA: dopolnilo
3.1 kar s čim tvori celoto
4. česa delo, delovanje, s katerim kdo preneha čutiti, imeti to, kar izraža dopolnilo; SODOBNA USTREZNICA: zadovoljitev
5. stanje, ko ima kdo/kaj pozitivne lastnosti v najvišji meri; SODOBNA USTREZNICA: popolnost
6. zajetost vseh oseb določene skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: polnoštevilnost
7. česa prenehanje trajanja česa; SODOBNA USTREZNICA: konec
FREKVENCA: 49 pojavitev v 13 delih
Število zadetkov: 6
Dostopnost