Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
dívji -a -e prid. (í)
1. ki živi, raste svobodno v naravi: divji golob, zajec; v starem štoru je našel divje čebele; cepiti divjo češnjo; jata divjih rac; divje in gojene rastline; divje in domače živali
2. ki še ni kultiviran, civiliziran: ti kraji so še zelo divji / divja dolina, pokrajina; divja, nedotaknjena narava / divji predeli celine; film o Divjem zahodu o življenju v zahodnem delu Združenih držav Amerike, ko ta še ni bil popolnoma civiliziran / divja plemena ki živijo na zelo primitivni stopnji družbenega razvoja
3. ki se ne da ukrotiti: konja je prodal, ker je bil divji / pri sosedu imajo zelo divjega psa / bik je ves divji razgrajal po vasi razdražen
4. nav. ekspr. ki ne obvladuje svojih negativnih lastnosti: tega divjega človeka se vsi izogibajo; bal se je divje drhali, ki je pustošila po deželi / imel je divje navade / otroci so tako divji, da jih komaj krotim neugnani, razposajeni
// ekspr., v povedni rabi zelo jezen: kmalu se vrni, sicer bo oče divji; divji ko ris / na koga je tako divji? ves divji je nanj
// ki izraža, kaže divjost, veliko jezo: divji obraz; ustrašil se je njegovega divjega pogleda / opazil je divji blesk v njegovih očeh / zaslišal se je divji lajež psov
5. ekspr., navadno v povedni rabi ki se boji tujih ljudi: ne bodi tako divji in pridi bližje
6. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji in z veliko intenzivnostjo: prijela ga je divja jeza; ljubil jo je z divjo strastjo / zaslišal se je divji krik, smeh / vnel se je divji boj / mraz je sicer divji, a snega ni; začutil je divjo lakoto
// ki ima veliko hitrost, silovitost: pognal je konja v divji dir; od divje vožnje z avtomobilom ga boli glava / utrujen od divjega plesa
7. ekspr., s širokim pomenskim obsegom čuden, nenavaden: to je napravilo nanj prav divji vtis; imel je divje sanje / vedno nosi obleke divjih barv
8. ki ni v skladu z veljavnimi zakoni, predpisi: divji lov; divja gradnja črna gradnja; divje odlagališče nezakonito odlagališče odpadkov v naravi / divji zakon skupno življenje moškega in ženske brez zakonske zveze / divji lovec, ribič
● 
pog., ekspr. ves divji je na meso zelo rad ga je; pog., ekspr. divji je na ženske ima veliko slo po ženskah
♦ 
bot. divji bezeg; divji kostanj okrasno drevo z belimi, rumeno ali rdeče lisastimi cveti v piramidastih socvetjih, Aesculus hippocastanum; divja roža šipek; etn. divji mož po ljudskem verovanju moškemu podobno kosmato bitje, ki prebiva v gozdu; divja jaga po ljudskem verovanju truma duhov prednikov, ki se podi v božičnem času po zraku; med. divje meso nepravilno razraslo tkivo v rani, ki se slabo celi; šport. tekmovanje na divjih vodah tekmovanje v kajaku ali kanuju na deroči reki; vrtn. divja mladika mladika, ki zraste iz starega tkiva; zool. divji petelin velika gozdna ptica temne, na prsih zelenkasto modre barve, Tetrao urogallus; divja koza gams
    dívje prisl.:
    divje kričati; divje rasti; divje voziti; divje romantična pokrajina; divje smo navijali za naše moštvo
     
    ekspr. divje ga je imelo, da bi ga udaril komaj se je premagoval; sam.: nekaj divjega je v njegovi naravi
Pravopis
dívji -a -e; bolj ~ (í) ~ lovec; zelo ~; poud.: ~ dir |zelo hiter|; Otroci so preveč ~ |neugnani, razposajeni|; ~e barve |čudne, nenavadne|; ~a jeza |zelo huda|; divji na koga/kaj biti ves ~ ~ sina |zelo jezen|; biti ves ~ ~ meso |zelo rad ga jesti|
dívje -ega s, pojm. (í) imeti kaj ~ega v svoji naravi
dívjost -i ž, pojm. (í)
Celotno geslo Sinonimni
dívji1 -a -e prid.
ki s svojim nenavadno intenzivnim gibanjem, oglašanjem, delovanjem izraža neobvladanost, zlasti v negativnih stanjih; ki kaže takega človeka
SINONIMI:
ekspr. divjaški, knj.izroč. divjegled, knj.izroč. divjeok, knj.izroč. hudouren, zastar. ljut, ekspr. neugnan, ekspr. podivjan, knj.izroč. rabiaten, ekspr. zdivjan
Celotno geslo Sinonimni
dívji2 -a -e povdk.
GLEJ SINONIM: jezen2
GLEJ ŠE: ljubiti
Celotno geslo Frazemi
dívji Frazemi s sestavino dívji:
Dívji zahòd, dívji zákon, kàkor dívja zvér, živéti v dívjem zakónu
Celotno geslo Etimološki
dívji -a prid.
Pleteršnik
dívji, adj. wild; divja zver; divja jeza; divje gledati; ves divji je danes, er wüthet heute; divje meso, wildes (schwammiges) Feisch, Cig.; — divji ključ, der Dietrich, Jan.; divji ogenj, das durch Reiben zweier Hölzer entstandene Feuer, das Reibfeuer, Cig., M.
Prekmurski
dìvji -a -e prid. divji: kak divji oroſzlán SM 1747, 76; malo sze locsijo od divje sztvári AI 1875, kaz. br. 3; dvá divjiva pojbicsa KAJ 1870, 114; vſzáka natura i divji i letécsi ſztvár ſze vkroti KŠ 1771, 750; divjim poganszkim Magyarom KOJ 1848, 10
Celotno geslo Pohlin
divji [dívji] pridevnik

divji

Celotno geslo Hipolit
divji pridevnik
Vorenc
divji prid.F116, adianthum, -tidivja ruhtiza, goſpeinîe laſſie, ṡeliszhe; aperdivji preszhizh; armondevja erdkou, redkou; bestiadivjazhina, divja ṡvirina; capricornusdivji koṡil, kamenṡki koṡil; efferatus, -a, -umdivji, divji ſturjen; feri fructusdivji ſad, liṡnika, drobnize; ferinus, -a, -umdivji, eni ṡvirini glyh; ferox, et ferusgroṡovit, divji, divják; ferusdivji, groṡovit; gangraena, -aerák, boléṡan, divje meſſu, ṡazhetek gnyloſti; ibex, -cisen divji koṡel; immansuetus, -a, -umdivji, nekroták; indomitus, -a, -umnepervajen, divji, nekroták, nevkroten; labrusca, -aevinika, kiſſilu, ali divje groṡdizhe; lamia, -aeveiṡzha, ṡhkratel: ene divje lépe ṡhenize, ludy morè, mora; oleasterdevja olika; onager, -gridivji oſſel; praeferox, -cisſylnu divji, cilú grosovit; rubiadevja ardezhina, ali ṡhafrán; sylvesceredivji poſtajati, ali perhajati; sylvester, -trisdivji; sylvicula, -aeen divji móṡh, kateri v'borṡhtih prebiva
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov:
divji prid.allium dovje zhésn Scopoli; glej opombo pri geslu česen
Svetokriški
divji -a prid. divji: ta divia im. ed. ž, inu vſtekla ſverina pride is ſvojh jam ǀ nej domazhe, temuzh divje meſsu im. ed. s nej ſo Koslizhi, temuzh sajzi ǀ perpravi taistu domazhe meſsu, Kakor de bi bilu divje im. ed. s ǀ nej bilu diuuje im. ed. s temuzh domazhe meſsu ǀ Temu starimu Iſaku ſe je bilu slubilu iejsti Kejkaj diuiga rod. ed. s, Kakor rekoh sajzhje, ali jelenavu meſsu ǀ zhaka to divio tož. ed. ž kamelo ǀ ty Naturaliſti pisheo od teh divyh rod. mn. pſsou ǀ je bil ſturil perpelat … 1000. diuyh rod. mn. preshizhou
Celotno geslo Megiser
divji pridevnik
Besedje16
divji prid. ♦ P: 25 (TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DM 1584, BH 1584, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Celotno geslo eSSKJ16
divji -a -e pridevnik
1. ki se nahaja, živi, raste svobodno v naravi; SODOBNA USTREZNICA: divji
1.1 označuje domači sorodno žival, ki živi prosto v naravi
1.2 označuje kulturni sorodno rastlino, ki raste prosto v naravi
2. ki se ne da krotiti, brzdati; SODOBNA USTREZNICA: divji, podivjan
2.1 ki izraža, kaže neukročenost, nebrzdanost; SODOBNA USTREZNICA: divji
2.2 ekspresivno ki ima veliko moč, silovitost; SODOBNA USTREZNICA: besen, divji
3. ekspresivno ki ne obvladuje svojih negativnih čustev; SODOBNA USTREZNICA: divji
FREKVENCA: 188 pojavitev v 25 delih
SLA 1
divji
Glej:
Črnovrški
divji
Zadrečki
divji prid.
Celotno geslo Kostelski
divjiˈdivjė -a -e prid.
Čebelarstvo
dívji kôstanj -ega -ánja m
Število zadetkov: 31