díhniti -em dov. (í ȋ)
1. zajeti zrak v pljuča in ga iz njih iztisniti: odrasel človek dihne približno petnajstkrat v minuti; na hitro dihniti; ekspr. še dihniti si ni upal, da ne bi kaj preslišal
2. z odprtimi usti rahlo iztisniti zrak: dihniti v šipo; dihnil je vame
● ekspr. besedo je komaj dihnil zelo tiho izgovoril
// preh., ekspr. dati, vdihniti: rdečim streham je jutro dihnilo moder blesk; sonce dihne v naravo novo življenje
3. ekspr. rahlo zapihati, zapihljati: topel veter je dihnil z juga; v obraz mu je dihnila zatohla sapa; pren. lepota večera je dihnila v njegovo srce; groza ji je dihnila v dušo
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
díhniti -em dov. díhnjen -a; díhnjenje (í ȋ) na hitro ~; poud. Veter je dihnil z juga |zapihljal|; poud. dihniti kaj Sonce ~e v naravo novo življenje |vdihne|; dihniti v koga Dihni vame
Celotno geslo
Sinonimni
Pleteršnik
díhniti, dȋhnem, vb. pf. 1) hauchen; d. v koga, einen anhauchen, d. na kaj, etwas behauchen, Cig.; — 2) einen Athemzug thun.
Črnovrški
Celotno geslo
Kostelski
Število zadetkov: 6
Dostopnost