Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
diákon -a m (á)
v Katoliški in Pravoslavni cerkvi pripravnik za duhovniški poklic, ki je prejel zadnji red pred mašniškim posvečenjem: posvečenje diakonov; duhovniki in diakoni
Pravopis
diákon -a [ija] m, člov. (á) |novomašniški pripravnik|
diákonica -e [ija] ž, člov. (á)
diákoničin -a -o [ija] (á; ȃ)
Celotno geslo Etimološki
diákon -a m
Besedje16
diakon sam. m ♦ P: 5 (TT 1557, TL 1567, JPo 1578, TT 1581-82, DB 1584-Reg4)
Celotno geslo eSSKJ16
diakon -a samostalnik moškega spola
kdor v cerkvi kot pomočnik duhovnika skrbi za praktična opravila, oskrbo bolnikov, dobrodelno dejavnost, skupno premoženje in na ta način oznanja božjo besedo; SODOBNA USTREZNICA: diakon
FREKVENCA: 16 pojavitev v 5 delih
Svetokriški
diakon(us) -na m diakon: Sakaj Agapitus Diaconus im. ed. pravi ǀ Petrus Diaconus im. ed. je vidil S. Duha sydeiti ǀ kakor ozhitnu pravi Agapitus Dianconus im. ed. ǀ ty Sveti Vuzheniki, inu Piſſary. Auguſtinus … Effrem Diacanus im. ed. ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Diacony im. mn. s. Nicanora ← srlat. diāconus ‛strežnik pri maši, ministrant, novomašniški pripravnik’ ← gr. διάκονος ‛strežnik, služabnik’
Pravopis
Pável Diákon -vla -a [ija] m, oseb. i. (ȃ á) |langobardski zgodovinar|
Število zadetkov: 7