Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
césta -e ž, mn. stil. cesté (ẹ́)
1. širša, načrtno speljana pot, zlasti za promet z vozili: ceste se križajo, vzpenjajo; kam drži, pelje ta cesta; prečkati cesto; zapeljati s ceste; priti na cesto; stati na cesti; vas leži ob cesti; iti, voziti se po cesti; dolga, ravna, široka cesta; blatna, poledenela cesta; asfaltirana, makadamska cesta; cesta Ljubljana–Zagreb / pesn. bela cesta / dela pri cesti pri gradnji ali vzdrževanju ceste / avtomobilska cesta namenjena za motorni promet; dovozna, enosmerna, glavna, gozdna, hitra, javna, obvozna, slepa cesta; cesta prvega reda ki povezuje države ali gospodarsko in turistično pomembna središča / panoramska cesta ki je speljana po pobočju, slemenu in s katere je lep razgled / pesn. Morja široka cesta peljala me je v mesta (F. Prešeren)
2. s prilastkom razdalja, ki jo je treba preiti do namembnega kraja; pot4cesta do tja je še dolga; izbral si je najkrajšo cesto; pren. njegova življenjska cesta je bila kratka
3. možnost za premikanje iz enega kraja v drugega; pot4tu ni več nobene ceste / tu ni ceste ni dovoljen prehod; pren. ljudje so postavili medse pregrade, zapravili vest in zapravili ceste (M. Klopčič)
4. način, sredstvo za dosego česa; pot4do učenosti ne drži gladka cesta
● 
slabš. otroka je vzgajala cesta prepuščen je bil slabim vplivom pouličnega življenja; ekspr. kar dobro je meril cesto pijan se je opotekal po njej; policist odpira in zapira cesto dovoljuje in prepoveduje prehod; ekspr. čudna poroka, kar s ceste jo je pobral ni dosti vedel o njej, o njeni družini in življenju; ekspr. pognati, postaviti, vreči koga na cesto dati koga iz službe ali iz stanovanja; ekspr. biti na cesti biti brez službe ali brez stanovanja; na cesti je bil že mrak zunaj je bilo že temno; ekspr. zmeraj je na cesti vedno hodi okrog, nikoli ga ni doma; ekspr. misliš, da denar na cesti pobiram! da ga na lahek način zaslužim; zastar. železna cesta železnica, vlak
♦ 
astron. Rimska cesta medlo se svetlikajoči pas na nebu, ki ga sestavljajo številne, zelo oddaljene zvezde; avt. hitra cesta rezervirana za promet motornih vozil; odprta cesta na kateri ni omejitve hitrosti; prednostna cesta na kateri imajo vozila prednost pred vozili z drugih cest; urb. dvopasovna cesta; vpadna cesta ali cesta vpadnica ki povezuje središče mesta z zunanjimi četrtmi
Pravopis
césta -e tudi césta -é ž, druga oblika dalje -i -ó -i -ó; -é -á -áma -é -àh -áma; -é -á -àm -é -àh -ámi (ẹ́; ẹ́ ẹ̑) prečkati ~o; pesn. bela ~; poud. vreči koga na ~o |odpovedati mu službo, stanovanje|; zastar. železna ~ železnica
Celotno geslo Sinonimni
césta -e ž
širša, načrtno speljana pot, zlasti za promet z vozilipojmovnik
SINONIMI:
pesn. bela cesta, ekspr. cestica
Celotno geslo Vezljivostni NG
césta-esamostalnik ženskega spola
  1. širša pot za promet
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • cesta v/na
  • , cesta od/do/iz
  • , cesta med/ob/pri
  • , cesta čez/skozi/proti/okoli/preko/mimo
Celotno geslo Frazemi
césta Frazemi s sestavino césta:
bíti na césti, bíti na césti kot kónjska fíga, mériti césto, ostáti na césti, pognáti kóga na césto, postáviti kóga na césto, premériti césto, vréči kóga na césto, znájti se na césti
Celotno geslo Pregovori
cesta
V VARIANTI IZRAZOV: Črne mačke prinašajo nesrečo, Vse poti vodijo v Rim
Celotno geslo Etimološki
cẹ́sta -e ž
Pleteršnik
cẹ́sta, f. 1) die Straße; velika c., die Hauptstraße; železna c., die Eisenbahn; rimska c., die Milchstraße; c. krožnica, die Ringstraße, DZ.; vlačugarska c., der Leinpfad an Flüssen, DZ.; — 2) die Abtheilung der Haare, die Haarscheide, Cig.; pogl. prečka; — 3) die Straßbäume der Sägemühle: po cesti se premika voz (Blockwagen) na valičih, Notr.
Prekmurski
cèsta -e ž cesta, pot: ſirouka je ta czeſzta KŠ 1771, 22; ceszta AIN 1876, 46; kak ti na czeſzti BKM 1789, 399; pren. na práve vore pout ino czeſzto TF 1715, 7; Czeſzto mojo opasuješ KŠ 1754, 88; jakſo czeſzto vam poká'zem KŠ 1771, 516; ceszto nájsli KOJ 1848, 7; pelaj po kſzebi czeſztáj BKM 1789, 55
Celotno geslo Pohlin
cesta [cẹ́sta] samostalnik ženskega spola

pot, cesta

Celotno geslo Hipolit
cesta (cesta, česta) samostalnik ženskega spola
Vorenc
cesta žF15, cippiṡnaminîa na céſtah, katera poot kaṡhejo; comesna pooti, ceſty tovariṡh; dare ſe itinerina zeſtó ſe podati; glarea, -aepeiſſek per vodi, tá debeli peiſſek kateri ſe na céſti ſveiti, inu laṡkazhe kakòr ṡlatú; insidere itinerana céſti ṡaſeſti, zhakati, ſtreizhi; iterceſta, raiṡha, tudi zéſta, hod; montium itinerapo gorrah céſte, kollovoṡi, klanzi; proseuches, -ches, vel Proseucha, -aeena petlerṡka uttiza per eni zeiſti; saxosa viakamenita céſta; subseſsor, -orisen raṡboinik, kateri na céſtah zhaka, en ṡhpègar; via regiazeiſta, ceiſta, céſta; vicus, -ciuliza, gaſſa, zeiſta, vaṡ, terg; vocis iterzéſta te ṡhtime je enu piſarṡku perú
Svetokriški
cesta -e ž cesta, pot: Leta je ta prava zeſta im. ed. po katiri terbei hodit ǀ nijh ſerza ſo raunu kakor ena velika gmajn zhèſta im. ed., po Kateri te negnuſne shivali hudih miſly, inu greshnih shejl hodio ǀ moshno is zeſte rod. ed. saulezhe veno mejo ǀ je en slepez ſedil polek ceſte rod. ed. ǀ S. Lukesh pishe: De je ſedil polek ceſtè rod. ed., inu je v' Bugajme proſſil ǀ Plinius vener pishe de ſe boj Lev na gmain zeſto tož. ed. priti ǀ na fraj ceſto tož. ed. ſede, kir nje Taſt je imel pojti ǀ na zeſti mest. ed. pustili leshati ǀ naide eniga petleria na zejſti mest. ed. leshat ǀ kadar ima raishat po tej gmain zeiſti mest. ed. te ſmerti ǀ veni shtalizi katera na fraj zheſti mest. ed. ie ſtala ǀ uſe zèſte im. mn., poty, inu gaſſe ludy ſo polne ǀ sadoſti nam morio sprizhat zeiſte im. mn. polne petleriou ǀ zeiſte im. mn. ſo shiher bres Rasbojnikou ǀ s'mladiga je bil sazhel kraſti, potle je bil sazhel po zestah mest. mn. rasbivat, inu rupat ǀ ludje po ceſtah mest. mn. martui ſo oculi padali ǀ nejſta hodila po mejſti, ali pak po zestoh mest. mn.
Celotno geslo Megiser
cesta -e samostalnik ženskega spola
Besedje16
cesta sam. ž ♦ P: 25 (TC 1555, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TL 1561, TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, KPo 1567, TC 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, MTh 1603)
Celotno geslo eSSKJ16
cesta -e (cesta, cejsta) samostalnik ženskega spola
1. pas zemljišča, pripravljen za hojo ali vožnjo; SODOBNA USTREZNICA: pot, cesta
2. gibanje, premikanje iz enega kraja v drugega z določenim namenom, ciljem; SODOBNA USTREZNICA: pot
3. navadno s prilastkom ravnanje, delovanje, ki omogoča nastop, uveljavljanje ali dosego česa; SODOBNA USTREZNICA: pot
FREKVENCA: 234 pojavitev v 25 delih
Urbanizem
césta -e ž
Geografija
césta -e ž
Črnovrški
cesta
Zadrečki
cesta ž
Število zadetkov: 75