brežína -e ž (í)
1. pas zemlje ob vodi; breg: priveslala je do brežine; morje bije ob brežine; peščena brežina
2. vzpetina nad ravnino: pognal se je po brežini; kmetija leži v brežini; prisojna, skalnata, strma brežina
// grad. strma poševna stran pri nasipu, useku: utrjevati, zavarovati brežine
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
Celotno geslo
Sinonimni
Pleteršnik
brẹžína, f. 1) das Ufer: nekaj brežine se je utrgalo, Nov.; pod brežino so raki, C.; der Dammaufwurf, C.; — die Ufergegend, M., C.; — 2) der Abhang, der Seitenabfall eines Berges, Cig. (T.), C., Jes.; po dolinah in brežinah, C.; brežine kopati, die Berge roden, Z.; das Steigende (im Bergbau), Cig. (T.); — die Anhöhe, der Berg, Cig., C., M.; — (solnce) zlate trake vrže na drevje in brežine, ogr.-Valj. (Rad); — 3) das Bergheu, Cig.
Prekmurski
Geografija
Planinstvo
Celotno geslo
Kostelski
Geologija
Število zadetkov: 9
Dostopnost