bŕcniti -em dov. (ŕ ȓ)
1. suniti, udariti z nogo: konj ga je brcnil; jezno je brcnil psa / vulg. v rit ga brcni, čvekača nesramnega / šalj., kot podkrepitev naj me koklja brcne, če lažem; kot vzklik naj ga koklja brcne
2. odstraniti kaj s sunkom noge: brcniti stol od sebe; brcniti škatlo skozi vrata
// pog., ekspr. odpustiti, odsloviti (iz službe): lomil si ga, pa so te brcnili; brcnili so ga iz službe
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
bŕcniti -em dov. bŕcnjen -a; bŕcnjenje (ŕ ȓ) koga/kaj ~ psa; kletv. Naj ga koklja ~e; slabš. ~ delavca iz službe |odpustiti|; brcniti v koga/kaj ~ ~ steno
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Frazemi
bŕcniti Frazemi s sestavino bŕcniti:
bŕcniti kóga v rìt, bŕcniti v temò, da bi te kúra bŕcnila, naj kóklja bŕcne kóga, naj kúra bŕcne kóga
bŕcniti kóga v rìt, bŕcniti v temò, da bi te kúra bŕcnila, naj kóklja bŕcne kóga, naj kúra bŕcne kóga
Celotno geslo
Etimološki
Pleteršnik
bŕcniti, bȓcnem, vb. pf. einen Stoß mit dem Fuße geben; če pes crkne, ga vsak brcne, C.; — ausschlagen, Cig., Jan., M.; krava me je brcnila, Št.; — einen Schneller mit dem Finger geben: koga v nos b., jemandem einen Nasenstieber geben, Cig., Jan.; — wegschnellen, Štrek.
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Hipolit
brcniti glagol
Vorenc
Črnovrški
Črnovrški
Zadrečki
Celotno geslo
Kostelski
Število zadetkov: 13
Dostopnost