Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
bleščèč -éča -e prid. (ȅ ẹ́)
1. ki odbija iskrečo se svetlobo: bleščeč biser; bleščeči zobje; bleščeča belina snega; bleščeče kapljice rose; bleščeča kovina; z bleščečimi očmi je strmela vanj
// ki močno sije: bleščeča luč, svetloba
2. knjiž. razkošen, sijajen: bleščeč dvorec, sprevod
// ekspr. ki zaradi popolnosti vzbuja občudovanje: bleščeča domišljija, kultura; pesnik je bleščeč v izrazu / bleščeč uspeh; napovedujejo mu bleščečo prihodnost; bleščeča umetniška slava
    bleščéče prisl.:
    branilec je bleščeče branil obtoženca; bleščeče beli vrhovi gora; bleščeče črno perje
     
    bleščeče beli prti zelo beli; 
prim. bleščati se
Pravopis
bleščèč -éča -e; bolj ~ (ȅ ẹ́ ẹ́) ~ biser; poud.: ~ dvorec |razkošen, sijajen|; ~ uspeh |zelo velik|
Celotno geslo Sinonimni
bleščèč -éča -e prid.
ki odbija iskrečo se svetlobo
SINONIMI:
blesketajoč se, bleščeč se, lesketajoč, lesketajoč se, knj.izroč. blesketav, knj.izroč. bleskoten, zastar. bleskovit, knj.izroč. bleščav, ekspr. bliskav, star. bliščeč, zastar. leskeč, knj.izroč. lesketav, knj.izroč. leskoten, zastar. leščeč se
GLEJ ŠE SINONIM: izreden, razkošen, svetel, svetel
Celotno geslo Hipolit
bleščeč deležnik

PRIMERJAJ: bleščati

Vorenc
bleščeč del.coruscus, -a, -umbleṡzhèzh, bliṡkajózh
Besedje16
bleščeč del. ♦ P: 2 (TT 1557, TT 1581-82)
Celotno geslo eSSKJ16
bleščeč -a -e (bleščeč, bleskeč) deležnik
ki oddaja močno svetlobo; SODOBNA USTREZNICA: bleščeč
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
SSKJ²
bleščáti se -ím se tudi bleščáti -ím nedov., bléšči (se) tudi blêšči (se); bléščal (se) (á í)
1. odbijati iskrečo se svetlobo: oko, rosa se blešči; v očeh se ji bleščijo solze; okna se bleščijo v soncu
 
ekspr. kuhinja se kar blešči od snage je zelo snažna
// močno sijati: sonce se blešči
2. belo odsevati: breze se bleščijo; hiša se blešči iz zelenja
3. brezoseb. zaradi močne svetlobe biti oviran pri gledanju: nataknil si je temne naočnike, ker se mu je bleščalo
    bleščáti 
    vzbujati občudovanje, sloveti: bleščal je pred družbo kot duhovitež
    bleščèč se -éča -e:
    bleščeč se na soncu; bleščeča se reka; 
prim. bleščeč
Celotno geslo Sinonimni
bleščèč se -éča se -e se prid.
GLEJ SINONIM: bleščeč
Število zadetkov: 9