bélec -lca [za žival tudi beu̯ca] m (ẹ̑)
1. človek bele rase: boj za enakopravnost črncev in belcev
2. belkasta žival, navadno konj: jahati na belcu; isker belec
3. pog., slabš., zastar. belogardist, domobranec: belci in Lahi so napadli partizane
Zadetki iskanja
SSKJ²
Celotno geslo
ePravopis
belec
Predlog
belca samostalnik moškega spolačlovek svetle/bele polti
žival belkaste barve
IZGOVOR: [béləc], rodilnik [bélca] tudi [béu̯ca]
BESEDOTVORJE: belčev
Pravopis
bélec -lca [tudi u̯c] m z -em člov. (ẹ̑) črnci in ~i; slabš. |belogardist, domobranec|; živ. jahati na ~u
bélka -e [tudi u̯k] ž, člov. (ẹ̑) poroka črnca z ~o; pasti ~o |belo žival|
bélčev -a -o [tudi u̯č] (ẹ̑)
bélka -e [tudi u̯k] ž, člov. (ẹ̑) poroka črnca z ~o; pasti ~o |belo žival|
bélčev -a -o [tudi u̯č] (ẹ̑)
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
Pleteršnik
bẹ̑łəc, -łca, m. 1) der Weiße, Jan., nk. (opp. črnec); — 2) der Weißkopf (Flachskopf), der Kakerlak, Cig., Jan., Mik.; — 3) weißes Pferd, der Schimmel, Cig., Jan.; — weißer Ochs, Cig., Mik.; — 4) neko jabolko, Ljubljanska ok.-Erj. (Torb.); — 5) der Albit (min.), Cig. (T.); — 6) eine Augenkrankheit: der graue Star, C.; — 7) das Splintholz, C.; — 8) der Kotzen, C., BlKr.-Mik.; — 9) gebleichte Leinwand, Mik.; — ein Leinwandlaken, worauf Getreide getrocknet wird, BlKr.; — 10) der Pfennig, Bes.; prim. belič; — 11) = belar, der Bleicher, C.
Prekmurski
bèlec -lca m
1. belilec: liki mujvalo bejlczov KŠ 1771, 815
2. bel konj: po fárbi razločevámo belce, sivce, erjávce, vrance AIP 1878, 14
1. belilec: liki mujvalo bejlczov KŠ 1771, 815
2. bel konj: po fárbi razločevámo belce, sivce, erjávce, vrance AIP 1878, 14
Celotno geslo
Hipolit
belec samostalnik moškega spola
Zadrečki
Celotno geslo
Kostelski
Število zadetkov: 10
Dostopnost