Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
bêbec tudi bébec -bca m (é; ẹ̄)
1. slabš. omejen, neumen človek: s tem bebcem ne maram več imeti opravka; ti bebec!
2. nekdaj duševno nerazvit, slaboumen človek: bebec je buljil predse s praznimi očmi; otrok je bebec od rojstva
● 
ekspr. ne delaj se bebca ne kaži se neumnega, ne pretvarjaj se; ekspr. imeti koga za bebca norčevati se iz koga
Pravopis
bêbec -bca tudi bébec -bca m z -em člov. (é; ẹ́; ẹ̑) ~ je od rojstva; slabš. |neumen, omejen človek|
bêbka -e tudi bébka -e ž, člov. (é, ȇ; ẹ́; ẹ̑)
bêbčev -a -o tudi bébčev -a -o (é; ẹ́; ẹ̑)
Celotno geslo Sinonimni
bêbec -bca m
GLEJ SINONIM: neumen1, neumnež, slaboumnež
GLEJ ŠE: norčevati se
Celotno geslo Etimološki
bébec – glej bebljáti
Pleteršnik
bę̑bəc, -bca, m. der Tölpel, der Tropf; bebca delati iz koga, jemanden zum Narren haben, hänseln, Jan.; za bebca koga imeti, zum Besten haben, Lašče-Levst. (Rok.).
Celotno geslo Pohlin
bebec [bẹ̑bǝc] samostalnik moškega spola

neumnež, bebec

Celotno geslo Hipolit
bebec samostalnik moškega spola
Število zadetkov: 7