žêlod -óda m (é ọ́)
plod hrasta: obmetavati se z želodi; povedati uganko o želodu
♦ bot. enosemenski zaprti plod, ki ga pri dnu obdaja skledičast ovoj
// ed. več želodov, želodi: drobiti želod; nabirati želod; krmiti prašiče z želodom
// kar je po obliki temu podobno: zvezde, želodi, storži in drugo novoletno okrasje / ekspr. zadeli so ga svinčeni želodi iz brzostrelke krogle
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
žélod želọ́da m
Pleteršnik
žélod, -ǫ́da, m. 1) die Eichel; okrogli ž., die Harzeichel, Cig.; podolgasti ž., die Dachseichel, Cig.; — coll. Eicheln: letos je malo želoda; svinje z želodom pitati; — die Eichel (im Kartenspiel), Cig., Jan.; — 2) želǫ́d = hrast, Plužna-Erj. (Torb.).
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Hipolit
želod samostalnik moškega spola
Vorenc
želod m, F12, acylos, ẛhelod; balanus, ſléherni ẛhelod; cerrea glans, zerou ẛhelod; cerrus, -ri, drivú ẛa ẛhelod; glandifer, -ra, -rum, kateri ṡhelod noſſi; glandula, -ae, tá drobni ṡhelod; glandulosus, polhen ṡheloda; glans, -dis, ṡhelod, kugla; myrobolanum, -ni, je en ṡhelod is ṡamurṡke deṡhele, is kateriga ſe ṡhlatne[!] ṡhalbe v'opotékah délajo; pabulum porcinum, ṡhyr, ṡhelot, ſvinṡka paſha; suber, -ris, lubje, ali goba ṡa potonfelne, hraſtova ṡhkorja, je enu drevze s'debelo ṡhkorjo, kateru ṡhelod noſſi; sylva glandifera, bórṡht ṡa ṡhelod
Svetokriški
želod -a m želod: tudi sheloda rod. ed. nej mogal sproſſit ǀ je bila takorshna lakota de shelod tož. ed. ſo mlejli, inu kruh vun delali ǀ je mogal shelod tož. ed., kakor ena ſvinia jeiſti ǀ Po tem sazhne takushno lakoto terpèti, de bi bil rad ſhelod tož. ed. jeidil
Celotno geslo
Megiser
želod -a samostalnik moškega spola
Besedje16
Up. umetnost
Botanika
Črnovrški
Bovški
Celotno geslo
Kostelski
Up. umetnost
Število zadetkov: 17
Dostopnost