žêlo -a s (é)
1. organ na zadku zlasti nekaterih žuželk, podoben koničasti cevki: škorpijon porine, zabode, zasadi želo v žrtev; čebelje, osje želo; ostro, strupeno želo; bridka misel se mu je kot želo zadrla v srce; pren. strah se je s stoterimi želi zadrl v srca ljudi
2. ekspr. zbadljiva misel, zbadljivost: v odgovoru je začutila ostro želo / skušala je omiliti boleče želo njegovih žalitev ostrino; ti epigrami so brez pravega žela
// s prilastkom negativna sila: začutiti pekoče želo ljubosumja, nevoščljivosti, maščevalnosti
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
žêlo -a s (é) čebelje ~; poud.: ~ ljubosumja |veliko ljubosumje|; v odgovoru začutiti ostro ~ |zbadljivost|
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
žélo -a s
Pleteršnik
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Hipolit
želo samostalnik srednjega spola
Vorenc
želo s, F6, aculeatus, -a, -um, bodèzh, ẛhpizhaſt, s'ẛhelom; aculeus, -ei, ẛhelu, ẛhpiza; fucus, -ci, zhermèl, kir nema ṡhela; incentivum, -vi, enu nadraſtenîe, ṡhelu, ali pergananîe, ſpodbodenîe; spiculum, -li, tudi ṡhelu per zhibellah; stimulus, -li, oſſen, oſty, ſhiba, ṡhelu, ojſtnik
Svetokriški
želo -a s želo: ſo raunu kakor ena kazha preſs strupa, kakor ena zhebela preſs shella rod. ed. (I/1, 36) ǀ Pſu je dall sobè. Ieshu to bodezho koſho. Tizam klun, zhebelli, sershenù, oſſi je dall shella tož. mn. (II, 357)
Besedje16
Čebelarstvo
Črnovrški
Čebelarstvo
Število zadetkov: 13
Dostopnost