žafrán -a m (ȃ)
1. rastlina, ki požene spomladi iz gomolja bele, oranžne ali vijoličaste cvete: na travniku raste polno žafranov; žafran in hijacinte
2. snov iz posušenih cvetnih brazd pravega žafrana: obarvati z žafranom; drag kot žafran zelo
♦ bot. pomladanski žafran rastlina z vijoličastimi cveti, ki rastejo iz gomolja, Crocus neapolitanus; pravi žafran vrtna rastlina z modrikasto rdečimi cveti in rjavkasto rdečimi brazdami, Crocus sativus; pravi divji žafran vrtna rastlina z bodečimi listi in sprva rdeče, pozneje rdečkasto rumenimi cveti v socvetju; barvilni rumenik
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Frazemi
Celotno geslo
Etimološki
žafrȃn -a m
Pleteršnik
žafrȃn, m. der Safran; pravi ž., echter Safran (crocus sativus), Tuš. (B.); — divji ž., der Florsafran, der Saflor (carthamus tinctorius), Cig.
Celotno geslo
Pohlin
Vorenc
žafran m, F4, cartamus, divji ẛhafran; crocus, -ci, ṡhafrán; inclinans ad crocum, vleizhe na ṡhafranovo farbo, ali na gèlo, kakòr ṡhafràn; rubia, -ae, devja ardezhina, ali ṡhafrán, enaka repinzu; prim. žefran
Celotno geslo
Megiser
žafran -a samostalnik moškega spola
Besedje16
Čebelarstvo
Črnovrški
Celotno geslo
Kostelski
Čebelarstvo
Celotno geslo
Megiser
žefran -a samostalnik moškega spola
Celotno geslo
Hipolit
Število zadetkov: 16
Dostopnost