Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

švist (17)



  1.      svíst  -a m () oster, sikajoč glas: slišal se je svist biča, kose / redko svist svilene obleke šumenje, šuštenje / puščica je s svistom letela mimo
  2.      švíst  -a m () oster, sikajoč glas: slišati je bilo švist biča, kose, puščice / redko švist svilenega krila šumenje, šuštenje / krogla je s švistom letela mimo
  3.      švíst  medm. () posnema oster, sikajoč glas pri hitrem premikanju po zraku: švist, mu je švignila krogla nad glavo / avtomobil je pridrvel mimo: švist, in že ga ni bilo več
  4.      svistênje  -a s (é) glagolnik od svisteti: svistenje listja pod nogami
  5.      svistéti  -ím nedov. (ẹ́ í) dajati ostre, sikajoče glasove: suho listje je svistelo pod nogami; brezoseb. svistelo ji je pred ušesi / redko pri hoji je svileno krilo svistelo šumelo, šuštelo // hitro se premikati po zraku in pri tem dajati take glasove: puščice so svistele nad glavami / kose svistijo // s tankim predmetom zamahovati po zraku, da se slišijo taki glasovi: svisteti z bičem svistèč -éča -e: raketa je svisteč zletela v zrak; svisteči izstrelki
  6.      svístniti  -em dov.) dati oster, sikajoč glas: žica se je pretrgala in svistnila; brezoseb. od časa do časa je svistnilo // hitro se premakniti po zraku in pri tem dati tak glas: od nekod je svistnila puščica; svinčenka svistne mimo nje // s tankim predmetom zamahniti po zraku, da se sliši tak glas: svistniti z bičem; svistniti s sabljo po zraku
  7.      švístanje  -a s () glagolnik od švistati: švistanje krogel / švistanje z bičem
  8.      švístati  -am nedov. () v presledkih dajati ostre, sikajoče glasove: jermen je švistal // v presledkih se hitro premikati po zraku in pri tem dajati take glasove: krogle so švistale mimo; rakete so švistale pod nebo / kose švistajo // s tankim predmetom v presledkih zamahovati po zraku, da se slišijo taki glasovi: švistali so z biči
  9.      švistênje  -a s (é) glagolnik od švisteti: švistenje listja / švistenje bičev
  10.      švistéti  -ím nedov. (ẹ́ í) dajati ostre, sikajoče glasove: suho listje je švistelo; brezoseb. pod nogami je švistelo / redko svilena obleka je švistela šumela, šuštela // hitro se premikati po zraku in pri tem dajati take glasove: puščice so švistele okrog njih / kose švistijo // s tankim predmetom zamahovati po zraku, da se slišijo taki glasovi: švisteti z bičem švistèč -éča -e: švisteč so puščice zletele proti njim; švisteča sablja
  11.      švístniti  -em dov.) dati oster, sikajoč glas: žica se je pretrgala in švistnila; brezoseb. v gozdu je švistnilo // hitro se premakniti po zraku in pri tem dati tak glas: krogla je švistnila nad njegovo glavo; od nekod je švistnila puščica / lastovka je švistnila mimo // s tankim predmetom zamahniti po zraku, da se sliši tak glas: švistnil je z bičem
  12.      zašvístniti  -em dov.) star. švistniti: puščice so zašvistnile / zašvistniti z bičem
  13.      puščíca  in púščica -e ž (í; ) 1. tanka, lahka palica, z navadno v obliki strešice okrepljeno konico na eni strani, za streljanje z lokom: puščica prileti, švigne, švistne; izstreliti puščico; prožiti puščice; zadeti s puščico; zastrupljena puščica; ekspr. oblak puščic; lok in puščice; švigniti kot puščica 2. taki palici podobno znamenje za označevanje smeri, mesta: puščice kažejo pot proti vrhu; puščice na sliki / smerne puščice / puščica v slovarju opozarja na boljšo, pogostejšo besedo 3. lit. kratka pesem, ki na oster in duhovit način govori o kaki osebi, stvari ali dogodku; epigram: Prešernove puščice ● ekspr. te puščice letijo na vodstvo ostri, zbadljivi očitki; knjiž., ekspr. zadela ga je Amorjeva puščica zaljubil se je; ekspr. jezne puščice iz oči ostri pogledi
  14.      strélica  in strelíca -e ž (ẹ̑; í) tanka, lahka palica z navadno v obliki strešice okrepljeno konico na eni strani za streljanje z lokom; puščica: izstreliti strelico; zastrupljena strelica; švist strelic; švigniti kot strelica ∙ ekspr. te strelice letijo nanj ostri, zbadljivi očitki; ekspr. iz oči ji švigajo strelice ostri pogledi
  15.      svísniti  -em dov.) svistniti: puščica svisne mimo nje / svisniti z bičem
  16.      švísniti  -em dov.) švistniti: jermen je švisnil / krogla je švisnila mimo njega
  17.      zràk  zráka m ( á) 1. zmes plinov, vodne pare in trdnih delcev, ki sestavlja ozračje: ali je tudi na drugih planetih zrak; plast zraka okrog zemlje 2. ta zmes, ki obdaja zemeljsko površino: zrak se dviga navzgor; zrak migota, ekspr. trepeta od vročine; mrzel, redek, suh, vlažen, vroč zrak; z dimom, vlago nasičen zrak; zrak nad vzhodno Evropo se je ohladil; zrak v industrijskih predelih je zelo onesnažen; gibanje, kroženje zraka; gostota, temperatura, tlak zraka; plasti zraka; tok zraka / arktični, celinski, polarni, tropski zrak; morski, planinski zrak 3. ta zmes, ki jo dihajo živa bitja: ves zasopel lovi zrak; vdihniti, globoko zajeti zrak; zadržati zrak v pljučih; življenje brez zraka ni mogoče 4. ta zmes, ki napolnjuje kak zaprt prostor, napravo: izpustiti zrak iz balona; izsesati zrak; vlažiti zrak v sobi; v prostoru je dober, izrabljen, ekspr. obupen zrak; dovod zraka 5. s to zmesjo napolnjen prostor nad zemeljsko površino: puščica je švistnila skozi zrak; ustreliti v zrak; ptice so krožile po zraku / napad iz zraka; pogled, posnetek iz zraka; imeti vojaško premoč v zraku // s to zmesjo napolnjen prostor okoli česa, nad tlemi: košarkar je skočil v zrak in vrgel žogo v koš; s svežnjem papirja maha po zraku; pes je kost ujel v zraku / s prsti nekaj piše v zrak / gole veje dreves štrlijo v zrak 6. v prislovni rabi, s predlogom izraža prostor zunaj stavbe, v naravi: iti malo na zrak; igrati se na zraku; na zraku sušiti kože, les; sprehajati se po svežem zraku ● redko zapri okno, zrak v sobi se je že premenjal soba se je že prezračila; ekspr. poglej, če je zrak čist če ni nevarnih ali nezaželenih oseb; ekspr. pomenil mu je toliko kot zrak nič; ekspr. po petih letih zapora spet diha svoboden zrak je svoboden, na prostosti; ekspr. od zraka se ne da živeti brez sredstev, dohodkov; žarg., lov. tudi izkušen lovec včasih naredi luknjo v zrak pri streljanju na divjačino zgreši; ekspr. tovarna je šla v zrak tovarno je uničila eksplozija; ekspr. pognati, poslati, spustiti bunker, most, hišo v zrak razstreliti; ekspr. vsak dan spusti dvajset cigaret v zrak pokadi; slabš. ves dan zija v zrak postopa; je brez dela; ekspr. hiti, da vse frči po zraku zelo; ekspr. to je v zraku na neki ne popolnoma jasen, otipljiv način obstaja; se bo verjetno zgodilo; ekspr. vprašanje je obviselo v zraku nihče ni odgovoril nanj; viseti v zraku ekspr. aretacije visijo v zraku se pričakujejo; ekspr. pomlad visi v zraku opazni so znaki pomladi; ekspr. potovanje visi v zraku še ni gotovo; ekspr. trditve visijo v zraku so neprepričljive, neutemeljenefiz. komprimirani zrak; med. residualni zrak ki ostane v dihalih po maksimalnem izdihu; meteor. nasičeni zrak ki vsebuje glede na temperaturo najvišjo mogočo količino vodne pare; suhi ki ima razmeroma nizko, vlažni zrak ki ima razmeroma visoko relativno vlago; navpično, vodoravno gibanje zraka; jedro hladnega zraka; prodor hladnega zraka; voj. raketa zemlja-zrak raketa, ki se izstreli z zemlje na cilj v zraku




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA