švígniti -em dov. (í ȋ)
1. zelo hitro zleteti: lastovka je švignila iz gnezda; ptič je švignil v grmovje / krogla je švignila mimo njega; puščica je švignila v zrak; ekspr. raketa je bliskoma švignila čez nebo
// nav. ekspr. nenadoma, zelo hitro iti, steči: zajec je švignil iz grmovja; otroci so švignili skozi vrata; švignil je v hišo / če le more, švigne od doma / avtomobil je švignil mimo nje zelo hitro zapeljal
2. s prislovnim določilom nenadoma, za kratek čas se pojaviti, prikazati kje: blisk je švignil čez nebo / plamen je švignil kvišku; pren., ekspr. misel mu je švignila skozi možgane
3. ekspr. na hitro pogledati: švignila je z očmi po njem / jezen pogled mu je švignil po ljudeh jezno jih je pogledal
4. ekspr. udariti, navadno s tankim, prožnim predmetom: švigniti z bičem po konju
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
švígniti -em dov. (í ȋ) Lastovka je švignila iz gnezda; poud. Avtomobil je švignil mimo |hitro zapeljal|; poud. švigniti po kom/čem ~ z bičem po konju |udariti|; ~ s pogledom po ljudeh |na hitro pogledati|
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
Pleteršnik
švígniti, švȋgnem, vb. pf. 1) dahinschießen, huschen: miš je švignila v luknjo; — auflodern: plamen je švignil do strehe; — 2) mit der Peitsche o. Ruthe schlagen: š. koga, Dol.
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Hipolit
švigniti glagol
Celotno geslo
Kostelski
Število zadetkov: 8
Dostopnost