štêkelj -klja m (é) star.
1. tečaj: sneti vrata s štekljev
2. železna konica na palici: med hojo je s štekljem udarjal ob kamenje na poti
● nar. šteklji na njivi strnišče
Zadetki iskanja
SSKJ²
Celotno geslo
Sinonimni
Pleteršnik
štékəlj, -klja, m. 1) die Thürangel, Cig., Jan., C., Levst. (Rok.); — 2) der Zapfen am Wellbaume (z. B. beim Mühlrade), Cig., Frey. (Rok.), Dol., jvzhŠt.; — der Leitnagel im Hunde (mont.), Cig.; — 3) = osnik, der Achsennagel, Dol.; — 4) die Eisenspitze an einem Stock, Dol.; — 5) der Hauzahn der Schweine, Gor.; — 6) die Hülsenspitze des Getreidekerns (z. B. im Mehl), Lašče-Levst. (Rok.); — prim. bav. stäckel, stecken, Gehstock mit einer eisernen Spitze, Levst. (Rok.).
Vorenc
štekelj m, F3, antae, -arum, tudi ſhtekli ẛa vrata; axilus, tudi en ſhtekil, na katerim tu ſydarsku kollú tezhe; cardo, ſhtekel per vratih, tezhai
Črnovrški
Celotno geslo
Kostelski
Število zadetkov: 6
Dostopnost