špríkla -e ž (ȋ) nižje pog.
1. klin, (ošiljena) palica: na špriklah pred pečjo so visele cunje; šprikla pri lestvi
2. špica1, napera: vtaknil je nogo med šprikle levega kolesa
3. vsaka od tankih kovinskih palic, ki podpirajo tkanino dežnika; šiba: veter mu je obrnil dežnik in tri šprikle so se zlomile
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
špríkla -e ž (ȋ) neknj. ljud.: klin, ošiljena palica; ~ pri lestvi klin; ~ pri kolesu špica, napera; ~e pri dežniku šibe
Celotno geslo
Etimološki
šprȋkla -e ž
Pleteršnik
šprȋkla, f. 1) = tenek kolček ali ozka deščica: die Leitersprosse, Cig.; — der Vogelhaussprießel, Valj. (Rad), Kr.; — die Radspeiche, V.-Cig., Jan.; — šprikle, die emporragenden Hölzer des Ochsenjoches, jvzhŠt.; — die Schiene, die Sohle bei Beinbrüchen: nogo v šprikle dejati, Cig., Z.; — 2) der Holzsplitter, BlKr.; — 3) das Laufbrett der Weber, Cig., Gor.; — prim. nem. Spreitel = Sprießel, C.
Celotno geslo
Pohlin
Svetokriški
šprikla -e ž prečka pri lestvi: ena shprikla im. ed. ſe vlomi, ter ta shena doli barbuti (I/2, 196) ǀ na ſhpriklah mest. mn. tijh luiter je vidil nekatere dushe ſtati (II, 383) ← bav. nem. Sprittel ‛prečka pri lestvi, paličica, deščica’
Število zadetkov: 7
Dostopnost