Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
šóla1 -e ž (ọ̑)
1. vzgojno-izobraževalna ustanova, ki omogoča učencem organizirano, sistematično pridobivanje znanja, spretnosti: zaradi neprimernega vedenja so ga izključili iz šole; hoditi v šolo; včeraj so jo vpisali v šolo; učiti na šoli, v šoli; mreža šol; povezanost šole s starši; varovati ugled šole; pogoji za ustanovitev šole / pritožiti se na svet šole / administrativna, delovodska, kmetijska, pomorska, vzgojiteljska šola; glasbena, plesna šola; osemletna osnovna šola v kateri traja izobraževanje osem let; prometna šola v kateri se učenci usposobijo za izvajanje različnih prometnih in logističnih dejavnosti; šola s prilagojenim programom šola z učnim programom, ki je prilagojen učencem s posebnimi potrebami; šola za oblikovanje / ustanoviti dvojezično šolo / državna šola ki jo ustanovi, vzdržuje in nadzoruje država; privatna šola ki jo ustanovi, vzdržuje kako društvo; samostanska šola nekdaj ki jo vzdržujejo redovniki ali redovnice / partnerska šola ki v okviru svoje dejavnosti kot partner sodeluje z drugimi šolami, zlasti v okviru različnih izmenjav / ekspr. vsa šola se je zbrala na proslavi učenci in učitelji
// vzgojno-izobraževalni proces v tej ustanovi: fant je že dokončal šolo; v šoli se tega še niso učili; povezanost šole z življenjem / osnovna obvezno izobraževanje (v šoli), ki daje osnovno izobrazbo, srednja izobraževanje, ki daje srednjo izobrazbo, visoka izobraževanje, ki daje visoko izobrazbo, višja šola izobraževanje, ki daje višjo izobrazbo / reformirati šolo šolstvo / star. doma so ga namenili za šole / ekspr. nobene šole, nobenih šol nima nobene izobrazbe / ekspr.: gledališče bi moralo biti šola dobrega okusa; pravijo, da so nekatere jetnišnice prava šola za kriminalce
// poslopje te ustanove: šola je imela samo eno učilnico; popraviti, prebeliti, sezidati šolo; dvonadstropna, pritlična šola
2. pog. pouk: šola se začne ob osmih; danes nimamo šole; skoraj vsak dan zamuja šolo; po šoli je šel igrat nogomet; začetek šole je prvega septembra
3. navadno s prilastkom privrženci, učenci, katerih dela imajo skupne značilnosti, izvirajoče iz doktrin, dosežkov vzornika, učitelja na filozofskem, umetniškem, znanstvenem področju: boj raznih (filozofskih) šol / ruska formalistična šola v poeziji; heglovska, pitagorejska šola; predstavniki nemške romantične šole; izhajati iz sofistične šole; zagrebška šola risanega filma
● 
pog. špricati šolo neupravičeno izostajati od pouka, iz šole; pog. dijak je letel iz šole je bil izključen, odpuščen; iti h komu v šolo učiti se od njega; prevzemati njegove izkušnje, navade; vzeti koga v svojo šolo učiti ga; dajati, sporočati mu svoje izkušnje, navade; pog. s šolo je skregan je ne mara; ne hodi rad v šolo; črna šola ljudski naziv, nekdaj vmesna šola med šestletno gimnazijo in univerzo; ekspr. to je bila draga šola zanj za izkušnje, ki si jih je pridobil ob tem neuspehu, je moral dosti pretrpeti, žrtvovati; šalj. enajsta šola pridobivanje življenjskih izkušenj pri otrocih zunaj šole in družine; mala šola organizirana nekajmesečna predšolska vzgoja; star. osma šola osmi razred nekdanje gimnazije; ekspr. naš oče je človek stare šole v vsem se drži ustaljenih navad; ekspr. iti skozi trdo šolo življenja imeti težko življenje; ekspr. vsaka šola nekaj stane za izkušnje, ki si jih kdo pridobi ob neuspehu, je treba nekaj pretrpeti, žrtvovati
♦ 
etn. šola otroška igra, pri kateri se z različnimi kretnjami, gibi meče žoga v zid; otroška igra, pri kateri se mečejo ali skakaje brcajo ploščati kamenčki v polja na tla narisanega lika; ristanc; lit. parnasovska šola; ped. splošnoizobraževalna šola ki daje splošno izobrazbo; enotna obvezna šola obvezna šola, ki dela po enotnem učnem programu in zajema vse učence določene starosti ne glede na spol ali socialni izvor; radijska šola za nižjo, srednjo stopnjo; psih. freudovska psihoanalitična šola; rel. antiohijska teološka šola teološka šola v 4. in 5. stoletju, ki pri razlagi verskih resnic poudarja razum; šol. celodnevna šola pouk od jutra do zgodnjega popoldneva, v katerega so vključeni tudi prosti čas, učenčevo domače delo za šolo in razne prostovoljne dejavnosti; dopisna šola v kateri se opravlja pouk z dopisovanjem; dvooddelčna, enooddelčna šola; javna šola dostopna vsem ljudem ob enakih pogojih; meščanska šola do 1945 zaključna štiriletna nižja srednja šola; kmetijska nadaljevalna šola do 1945 neobvezna šola za kmečke fante z dovršeno osnovno šolo; nedeljska šola v 19. stoletju šola ob nedeljah kot nadomestilo osnovne ali strokovne šole; nižje organizirana šola osnovna šola, navadno nižja, v kateri poteka v isti učilnici hkrati pouk navadno dveh razredov; osrednja šola osnovna šola s podružničnimi šolami; podružnična šola osnovna šola, ki deluje pod strokovnim vodstvom osrednje šole; poklicna šola ki usposablja učence za poklic zlasti z urjenjem praktičnega dela; poletna šola nekaj tednov v poletnih mesecih trajajoč pouk za izpopolnjevanje v kaki stroki; ponavljalna šola do 1929 obvezna šola za učence od dvanajstega do petnajstega leta s skrajšanim učnim programom; osnovna šola s prilagojenim programom osnovna šola za duševno ali telesno prizadete otroke; stanovska šola v fevdalizmu mestna ali cerkvena šola za določen poklic; strokovna šola ki usposablja učence za delo v določeni stroki; vesela šola osnovnošolsko tekmovanje v splošnem znanju; šola v naravi večdnevno bivanje zunaj kraja šole, namenjeno pouku nekaterih predmetov in spoznavanju narave; šola s pravico javnosti nekdaj privatna šola z enako veljavnostjo kot državna; šport. visoka šola jahanja pri dresuri konj povezava tehnično zahtevnih figur ob pravilni izrabi jahalnega prostora; žel. prometna šola v kateri se učenci usposobijo za vodenje železniškega prometa
SSKJ²
šóla2 -e ž (ọ̑)
1. vnetna bulica na čeljustnem delu ustne votline: naredila se mu je šola; boleča šola
2. zadebelina sluznice na sprednjem delu trdega neba tik za zgornjimi sekalci pri konju, vet. zazobnica
Pravopis
šóla1 -e ž (ọ̑) učiti na, v ~i; visoka ~ jahanja; ~ za oblikovanje; osnovna ~; vesela ~ |tekmovanje iz znanja za osnovnošolce|; ~ s prilagojenim programom; ~ v naravi; šol. žarg.: leteti iz ~e biti izključen, odpuščen; špricati ~o neupravičeno izostajati od pouka; knj. pog. zamujati ~o pouk; poud.: Vsa ~ se je zbrala |učenci in učitelji|; Nobene ~e, nobenih šol nima |nobene izobrazbe|; človek stare ~e |ustaljenih navad|; pojm. reformirati ~o |šolstvo|
Pravopis
šóla2 -e ž (ọ̑) imeti ~o v ustih |vnetno bulico|; nestrok. |strok. zazobnica|
Celotno geslo Sinonimni
šóla1 -e ž
vgojno-izobraževalna ustanova, ki omogoča učencem organizirano, sistematično pridobivanje znanja, spretnosti; poslopje te ustanovepojmovnik
SINONIMI:
star. hram učenosti, zastar. učilna, zastar. učilnica
Celotno geslo Sinonimni
šóla2 -e ž
GLEJ SINONIM: ristanc
Celotno geslo Vezljivostni NG
šóla-esamostalnik ženskega spola
  1. vzgojno-izobraževalna ustanova
    • šola za kaj/koga
    • , šola s čim
  2. učenci, pripadniki določene dejavnosti, področja, usmeritve
    • šola česa
    • , šola za kaj/koga
    • , šola brez česa
Celotno geslo Frazemi
šóla Frazemi s sestavino šóla:
šprícati šólo
Celotno geslo Pregovori
šola je sestavina izrazov
Šola ni šala, Vsaka šola nekaj stane
V VARIANTI IZRAZOV: Lažeš, kradeš, bolhe ješ
Celotno geslo Etimološki
šọ̑la -e ž
Pleteršnik
šọ̑la 1., f. = otok v človeški in konjski čeljusti, Erj. (Torb.); die Zahnfleischgeschwulst, Cig., M., C., Polj.; — pl. šole, neka konjska čeljustna bolezen, der Frosch, Cig.; — prim. skula.
Pleteršnik
šọ̑la 2., f. die Schule; črna šola, die einstige Physik, C.; hrup in vihra kakor v črni šoli, LjZv.; stare šole koga učiti, jemanden hart zur Rede stellen, Dol.-Levst. (Rok.); enajsta šola: šaljivi pregovor o enajsti šoli na Vrhniki (ker je pred cesarjem Jožefom bilo do nove maše vsega vkupe dovolj deset let učenja), Levst. (Zb. sp. III. 296.).
Prekmurski
šóla tudi šóula -e ž šola: Schola Soula KMS 1780, A8; Soula Oskola KM 1790, 94; je mladini sola potrejbna KOJ 1845, 7; Pokedob pa soula nikaj nevalá KOJ 1845, 8; šôla BJ 1886, 3; Stampana z-kraleſzkimi visnye Soule piſzkmi KM 1790, 1; Z dopüſcsenyom Králeſzke Viſzoke ſoule Stamparie KM 1796, 1; huj vo z-sôle KAJ 1870, 8; gda bi se že kšôli približávala BJ 1886, 5; gda bi Soulo poſztavo KŠ 1771, 101; da bi ſzamo mogla hoditi v-ſoulo KM 1790, 60; vucsenik more vsoulo priti KOJ 1845, 8; vucsenik knige neszé vu sôlo KAJ 1870, 6; deca naj nepresztano v-sôlo hodi AI 1875, kaz. br. 8; vſzak dén ſze tükajoucsi vu ſouli KŠ 1771, 401; sze jih je v-souli vnogo nábralo KOJ 1845, 7; Vu nisteroj sôli nacsi naidemo táblo KAJ 1870, 9; Solé i nyi vrêdnoszt KAJ 1848, VIII; Sôle sze odpréjo AI 1875, kaz. br. 8; na národni soul haszek KM 1790, 1; za vesznicski sôl drügi zlôcs KAJ 1870, 3; za národne šole AI 1878, 1; za vesničke šolé BJ 1886, 1; vſolai nasſih moucs je obderſalo ſzveczko vcſenyé TF 1715, 5; pren. Natúre i miloſcse ſoula BKM 1789, 2; Eti, v nebeſzkoj sôli Na veke zvisávam BRM 1823, 7
Celotno geslo Pohlin
šola1 [šọ̑la] samostalnik ženskega spola

šola

Celotno geslo Pohlin
šola2 [šọ̑la] samostalnik ženskega spola

neka konjska ustna bolezen

Celotno geslo Hipolit
šola samostalnik ženskega spola
Vorenc
šola žF17, académia, -aeviſſoka ſhula; capsariustudi en hlapiz, kateri otrokom buque v'ſhulo noſſi; ephebiaſhula ẛa mladúſt; gymnasiarchus, gymnasiarcha, -aetá viſhi zheṡ ſhule; pedagogusſhule moiſter, kateri otroke vuzhy; schola, -aeſhula; seminarium, -rÿen ṡazhetik, ſtara ſhula; syntaxiszheterta latinṡka ſhula
Svetokriški
šola -e ž šola: Kakor ena shula im. ed. ù kitere vſi vuki ſe sapopadeio ǀ vſtane gori, inu grè is shule rod. ed. ǀ aku nej shule rod. ed. na rokah imel ǀ s'mladiga sazhneio v' shulo tož. ed. hodit ǀ mu nej bilu sadosti de ſo v'shulo tož. ed. hodili ǀ úshuli +mest. ed. tiga ſvejtà ſe ſo navuzhili ǀ dua Shlahtna bogata Mladenizha ſta shla shtuderat v' tu meſtu Athenes, v' katerem ta zhaſs ſo bile te viſſoke shule im. mn. ǀ je po vſyh shulah mest. mn. hodil de bi ſe v' taiſtih kaj navuzhil ǀ nej rejſs kar v'shulah mest. mn. ste shlishali ← srvnem. schoule ← vlat. scōla < lat. schola ‛šola, nauk, učena razprava’ ← gr. σχολή ‛prosti čas, počitek, učen pogovor, šola’
Celotno geslo Megiser
šola -e samostalnik ženskega spola
Besedje16
šola sam. ž ♦ P: 25 (TC 1550, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, TkM 1579, TT 1581-82, DB 1584, BH 1584, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Število zadetkov: 64