šóba -e ž (ọ́)
1. debele ali naprej potisnjene, štrleče ustnice: njegov obraz ni lep, ker ima šobo / dojenček je naredil šobo in začel sesati; ustnice je nabrala v šobo
● slabš. držati šobo s šobljenjem kazati nejevoljo, užaljenost; slabš. napeti šobo z našobljenjem pokazati nejevoljo, užaljenost
2. nav. mn. velika živalska ustnica: mehke konjske šobe; žabja šoba
3. nav. mn., nar. zahodno ustnice, usta: odločno stisnjene šobe
4. teh. zožujoči se del na koncu priprav za ustvarjanje, oblikovanje, doziranje curka: šoba se je zamašila; uporaba šob / iz šobe je pihal zrak / brizgalna, dušilna, gorilna šoba; šoba uplinjača
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
šọ́ba -e ž
Pleteršnik
šǫ́ba, f. 1) die Lefze, die Lippe, Cig., Jan., Mik., Štrek.; razpokane šobe imeti, Idrija; — 2) ein Mund mit dicken, aufgeworfenen Lippen, die Wurstlippen, ein schnauzenartiges Maul, das Dickmaul; šobo napeti, anfangen zu maulen, zu schmollen, zu protzen; tudi = usta na jok zbrati, Lašče-Erj. (Torb.); šobo drži, er protzt; = šobo nosi, Z.; = šobo dela, Gor.; — 3) die Mündung, der Schnabel eines Gefäßes, Gor., Ig (Dol.); latvica s šobo, Z.; — 4) der vorstehende Rand an den Schuhen, Cig.; — 5) das Glättholz, das Putzholz der Schuster, V.-Cig.; — = les, ki si ga črevljar dene na koleno ter vrhu tega lesa usnje, a vrhu usnja potezni jermen (kneftro), Lašče-Erj. (Torb.); — 6) das Handleder der Schuster, Z., vzhŠt.; — prim. čoba.
Celotno geslo
Pohlin
Svetokriški
šoba -e ž kos lesa, ki ga čevljar da na koleno, čezenj usnje in čez usnje potezni jermen (kneftro): en Shushter … ſe je bil resjesil, inu papade sa shobo tož. ed. ter sheno sazhne ometat, inu goslat (III, 62) Iz primera ni popolnoma jasno ali je mišljen zgoraj navedeni pomen, ki ga navaja Pleteršnik, ali ‛Handleder der Schuster’, kar pa Pleteršnik pozna samo po Zalokarju in iz vzhodnoštajerskih govorov.
Avtomatika
SLA 1
Črnovrški
Farmacija
Farmacija
Farmacija
Avtomatika
Farmacija
Farmacija
Farmacija
Število zadetkov: 17
Dostopnost