Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
škóda1 -e ž (ọ́)
1. kar nastane kot posledica zmanjšanja količine, kakovosti, vrednosti kake dobrine: oceniti, popraviti škodo; prizadeti komu škodo; na avtomobilu je za več tisoč evrov škode / delati, povzročati škodo; od tega ima le škodo, koristi pa nobene; trpeti škodo; tudi on je na škodi je oškodovan; zmotiti se v svojo škodo / ekspr. škoda gre v milijone; povrniti škodo / gmotna, gospodarska škoda
 
pravn. lovska škoda ki se napravi pri lovu ali jo povzroči divjad; naključna škoda ki je storilec ni predvidel in je ni bil dolžen predvideti
// sprememba določenega stanja na slabše: mati je z razvajanjem otroku naredila veliko škode; taki filmi povzročajo škodo pri mladini; moralna, politična škoda / brez škode lahko črtaš nekatere odstavke; poudarjanje oblike na škodo vsebine; priče so govorile v njegovo škodo
2. ekspr., v povedni rabi izraža
a) v zvezi z za da kaj po vrednosti presega določen namen: te obleke je škoda za doma; škoda je fanta za tako delo; elipt. škoda časa, denarja za to
b) z nedoločnikom nekoristnost, neprimernost kakega dejanja: škoda ga je poslušati; zdi se mu škoda hoditi v mesto; elipt. škoda spati v tako lepem vremenu
c) obžalovanje: ali ni škoda blaga, kruha; takega človeka je zelo škoda / kot vzklik kakšna škoda
č) pog. omalovaževanje: ne bi bilo dosti škode, če ga ne bi bilo / elipt. razbil se mi je vrč. Prava škoda / škoda besed ni vredno govoriti
SSKJ²
škóda2 -e ž (ọ́)
avtomobil češke tovarne Škoda: voziti se s škodo
Celotno geslo ePravopis
Škoda
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
1 Škode in Škoda Škoda samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
češki inženir, industrialec
IZGOVOR: [škóda], rodilnik [škóde] in [škóda]
BESEDOTVORJE: Škodov
Celotno geslo ePravopis
Škoda
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
2 Škode samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: stvarno ime
podjetje
znamka
navadno z malo začetnico škoda vozilo znamke Škoda
IZGOVOR: [škóda], rodilnik [škóde]
BESEDOTVORJE: Škodin
Pravopis
Škóda -e in Škóda -a m, oseb. i. (ọ́; ọ́) |češki inženir|
Škódov -a -o (ọ́), Škódin -a -o (ọ́)
Pravopis
škóda1 -e ž, pojm. (ọ́) oceniti, poravnati ~o; gospodarska, politična ~; poudarjati obliko na ~o vsebine v škodo; zmotiti se v svojo ~o; biti na ~i biti oškodovan; ~e je za več milijonov tolarjev
Pravopis
škóda2 -e ž (ọ́) |avtomobil|
Pravopis
škóda3 povdk. (ọ́) koga/česa za kaj ~ bi ga bilo za tako delo; Te obleke je ~ ~ doma; ~ besed ni vredno govoriti; Takega človeka je zelo ~; ~ je spati ob tako lepem vremenu
Celotno geslo Sinonimni
škóda1 -e ž
kar nastane kot posledica zmanjšanja količine, kakovosti, vrednosti kake dobrine; sprememba določenega stanja na slabšepojmovnik
SINONIMI:
publ. izguba, star. kvar1, star. kvar2, star. kvara, pog. minus1, knj.izroč. neprid
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik materialna škoda  pojmovnik nematerialna škoda  pojmovnik premoženjska škoda
Celotno geslo Sinonimni
škóda2 povdk.
izraža, da je kaj nekoristno, neprimerno
SINONIMI:
ekspr. greh2
GLEJ ŠE: prava reč
Celotno geslo Frazemi
škóda Frazemi s sestavino škóda:
škóda beséd
Celotno geslo Pregovori
škoda je sestavina izrazov
Škoda je mladega fanta rezati, Škoda je umreti in denar pustiti
Celotno geslo Etimološki
škọ́da -e ž
Pleteršnik
škǫ́da, f. der Schaden; škodo delati, trpeti; — živina v škodo uhaja (macht Schaden auf der Weide); — (pren.) v škodo hoditi komu, jemandem ins Gehege gehen; — škoda je koga, česa, es ist schade um jemanden, eine Sache; škoda besedi, schade um jedes Wort.
Prekmurski
škòda -e ž
1. škoda: Ka escse eſzi ſzliſi .. vſzáksa skoda KŠ 1754, 61; brez skode vſzei lüdi kruha ſzi dobivai SM 1747, 89; Csi nyemi nyegov kvár i skodo pomoremo kraj odvrnouti KŠ 1754, 51; tá ſzam za Kriſztuſa volo za skodo dr'zao KŠ 1771, 597; vidim, kaj zskodom i naſega 'zitka bode eto plavanye KŠ 1771, 424
2. v povedno-prislovni rabi izraža obžalovanje: Skoda, ka goric-vértovje escse nê szo vküpsztôpili AI 1875, kaz. br. 8
Celotno geslo Pohlin
škoda [škọ́da] samostalnik ženskega spola

škoda

Celotno geslo Hipolit
škoda samostalnik ženskega spola
Vorenc
škoda žF30, damnumṡhkoda, poguba; detrimentumṡhkoda, poguba; dispendiumṡguba, ṡhkoda; incoruptèpres vſe ṡhkode, neſtrohlivu; indemnitasneṡhkodlivoſt, ṡhkode frajoſt; infortuniumneſrèzha, ṡhkoda; noxa, -aekriviza, ṡhkoda; praejudicium, -ÿprehitra pravda, ṡhkoda, poguba; sarcire damnaṡa ṡhkode poverniti, ali plazhati; sospitareſhermati, pred ṡhkodo varovati, inu odteti
Svetokriški
škoda -e ž škoda: ta nei obena kriviza, ali shkoda im. ed. ǀ vam ſe shkoda im. ed. ſdy en piſilz kruha enimu petlerju dati ǀ ona ſama je ursoh ſvoje shkode rod. ed. ǀ sa volo ſhkode rod. ed., v' katiro padeio taiſti katiri ſe nepoſtio ǀ ſa veliko gnado, inu ſrezho ſposna, de bi s'shkodè rod. ed. teh drugih ſe vuzhili pobulshat, inu greha varvat ǀ ſte moj pravizhni ſerd resdrashili k' vashi shkodi daj. ed., inu pogubleinu ǀ vus zhaſs kateri ima oberne k'shkodi daj. ed. nashih vbogoh dush ǀ Roke nemore nuzat, ampak h'shkodi daj. ed. ſvoimu blishnimu ǀ veliko shkodo tož. ed. po celli Europi della ǀ spaumnite Kulikajnkrat ste vashe blishne v'shkodo tož. ed. perpravili ǀ je shal skuſi en borsht, kir en leu je prebival, inu veliko skodo tož. ed. dellal ǀ de bi li eden tega drugiga v'shkdo tož. ed. perpravitij ǀ s'kuſi letu v'skodu tož. ed. veliko ſvoiga blishniga perpraui ǀ Se joka, inu klaguje nad tuojo shkodo or. ed. ǀ zhloveka sapeleio, inu v' velike shkode tož. mn. perpravio brez vse škode ne da bi se poškodoval: bres vſe shkode je bil lintvorna premagal ǀ Jeſt vidim eno ſilnu resbeleno pezh, v' kateri nehodio trye mladenizhi, kakor ſo hodili po uni Babilonski bres vſe shkode ǀ tu veliku meſtu Hierico oblegil, inu bres vſe shkode je bil taiſtu noter vſel s škodo v škodo: kaku bi mogal s'shkodo tuoiga bliſhniga obogatit ǀ s'shkodo veliko ſvoiga bliſhniga perpravi ǀ nej li rejſſ, de ſvejt ſa preproſtiga dershj, kateri s'ſvojo shkodo resnizo govorj ǀ leto resnizo je bil s'svoio vezhno shkodo Sposnal ǀ To ſodbo s'ſvojo vezhno shkodo je skuſsil uni nesrezhni zhlovik ← stvnem. scado ‛škoda’
Celotno geslo Megiser
škoda -e samostalnik ženskega spola
Število zadetkov: 50