Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
širóko -a m (ọ̑)
meteor. južni ali jugovzhodni veter v Sredozemlju, ko je tam območje nizkega zračnega pritiska: začel je pihati široko
Pravopis
širóko -a m, pojm. (ọ̑) |južni ali jugovzhodni veter|
Pravopis
širôko nač. prisl. šírše (ó; ȋ) ~ odprta vrata; poud. ~ se smejati |sproščeno, glasno|; ~ razgledan; poud. znan ~ po svetu |po vsem svetu, svetovno|; glasb. |largo|
Celotno geslo Sinonimni
širôko1 -a m
GLEJ ŠE: veter
Celotno geslo Sinonimni
širôko2 prisl.
1.
nač. prisl. izraža, da dejanje poteka tako, da se doseže stanje velike razsežnosti med dvema najbližjima točkama
SINONIMI:
na široko, star. na šir, knj.izroč. širom, knj.izroč. široma
2.
mer. prisl. izraža, da kaj nastopa v veliki razsežnosti glede na površino
SINONIMI:
na široko, knj.izroč. širom, knj.izroč. široma
Pleteršnik
širōko, m. jugozapadni veter, der Scirocco.
Celotno geslo Hipolit
široko posamostaljeni pridevnik

PRIMERJAJ: širok

Celotno geslo Hipolit
široko prislov

PRIMERJAJ: širok

Vorenc
široko sam.F3, latèſhiroku, po ſhirokim, na ſhiroku; perlatèſylnu ſhirokú, ali ſylnu na ſhiroku
Vorenc
široko prisl.F3, amplèdelezh, ſhiroku; latèſhiroku, po ſhirokim, na ſhiroku; perlatèſylnu ſhirokú, ali ſylnu na ſhiroku
Besedje16
široko1 prisl. ♦ P: 19 (TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595)
Besedje16
široko2 povdk. ♦ P: 1 (DB 1584)
Geografija
širóko -a m
Celotno geslo Sinonimni
na dôlgo in širôko prisl. zv.
GLEJ SINONIM: obširno
Celotno geslo Sinonimni
na širôko prisl. zv.
GLEJ SINONIM: obširno, široko2, široko2
GLEJ ŠE: osupniti
SSKJ²
širòk -ôka -o prid., šírši stil. šírji (ȍ ó)
1. ki ima med najbližjima koncema glede na dolžino razmeroma veliko razsežnost; ant. ozek: rastlina s širokimi listi; obleka s širokim pasom / klobuk s širokimi krajci; široka cesta / med oknom in mizo je širok prostor; široka luknja / širok obraz / široki presledki
// ki ima razmeroma velik obseg: širok prsni koš; široka ramena / je široka čez boke
// ki ohlapno stoji na telesu: široke hlače; rokavi so široki; nosi široko krilo
2. z izrazom količine ki izraža razsežnost med najbližjima koncema: dva prsta širok rob; trak je širok tri centimetre
3. ki ima veliko razsežnost
a) glede na začetno in končno mejo: izognil se mu je v širokem loku
b) glede na površino: široka mreža osnovnih šol; široke vojaške operacije; široko območje mesta / ekspr. široki svet / publ. osvojiti široko tržišče
c) glede na število udeležencev: gibanje je imelo široko podporo; publ. za to se zanima široka javnost veliko ljudi, državljani, občani; ekspr. najširše ljudske množice / uvoz blaga za široko porabo
č) glede na število sestavin, delov: širok gledališki repertoar; ekspr. trgovina s široko izbiro blaga veliko / publ. sodelovanje med državama je dobilo širok obseg
d) glede na problematiko, vsebino: predmet obče pedagogike je širok; bil je deležen široke izobrazbe; ekspr. človek s širokim obzorjem; njegovo delovno področje je zelo široko / široki pomenski izrazi / publ.: dane so široke možnosti za razvoj; dobili so široka pooblastila
4. nav. ekspr. ki pri presojanju, vrednotenju upošteva več kriterijev, ki zajemajo pojav čim bolj v celoti: bil je širok človek; v estetskih ocenah je zelo širok / cenili so njegovo široko gledanje na stvari; široko pojmovanje kulturnih vrednot / široka svetovljanska miselnost
● 
poklic širokega profila poklic večje zahtevnostne stopnje, za katerega je potrebno daljše strokovno izobraževanje; ekspr. rad ima njen široki smeh smeh, ki izraža veliko zadovoljstvo, sproščenost; precej glasen; pog., ekspr. je širši kot daljši zelo debel; knjiž. osrednji lik romana je široka ruska duša dober, občutljiv človek, ki odkrito izraža svoja čustva; nizko postala je široka z njim noseča
♦ 
film. široko platno filmsko platno, katerega širina je precej večja kot višina; jezikosl. široki samoglasnik sredinski samoglasnik nižje lege; mont. široko čelo čelo, pri katerem je stena odkopnega prostora dolga; tekst. široke statve statve za tkanje širokih tkanin; vet. široka lisa konjska lisa, ki obsega ves nosni greben; zool. široka trakulja; žel. široki tir tir z več kot 1.435 mm razdalje med notranjima robovoma tirnic
    širôko prisl.:
    vrata so se široko odprla; široko se smeje, zeha; gledati s široko odprtimi očmi; široko rabljene besede; široko razgledan človek; znan široko po svetu
     
    glasb. široko označba za hitrost izvajanja largo
    širôki -a -o sam.:
    široki bodo težko zlezli skozi odprtino; na široko odpreti okna; pripoveduje na dolgo in široko zelo obširno, s številnimi podrobnostmi; na široko se je razpisal o problemu; 
prim. širši
Pravopis
širòk -ôka -o; šírši -a -e, star. šírji -a -e (ȍ ó ó; ȋ; ȋ) ~ pas; poud.: ~a izbira blaga |velika|; človek s ~im obzorjem |razgledan|; njen ~i smeh |sproščeni, glasni|; zelo ~ čez boke; nizk. širok z/s kom Postala je ~a z njim |noseča|
širôki -a -o (ó) jezikosl. ~ samoglasnik; žel. ~ tir; film. ~o platno
širôki -ega m, člov. (ó) pomagati ~im zlesti skozi odprtino
na širôko nač. prisl. zv. (ó) ~ ~ odpreti okna; poud. pripovedovati na dolgo in ~ ~ |zelo nadrobno|
širokóst -i tudi širôkost -i ž, pojm. (ọ̑; ó) neobč. širina
Pravopis
široko.. prvi del podr. zlož. širokohláčen, širokokóten, širokosŕčen, širokoústen
SSKJ²
široko... prvi del zloženk
nanašajoč se na širok: širokobok, širokohlačen, širokokrajnik, širokolisten; širokopotezen, širokoprofilen, širokosrčnost
Smučanje
širôko vijúganje -ega -a s
Število zadetkov: 20