1. evfem. hudič: šent ga je zmamil; živ je kakor šent / kot vzklik šent! ti šent ti
2. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža odklonilen odnos do osebe ali stvari, ki jo določa navadno prilastek: bomo videli, kaj si bo ta šent še izmislil / doma ima vsega šenta vse mogoče stvari
3. ekspr., v medmetni rabi izraža
a) podkrepitev trditve: ni šent, da bi tega ne uredili
b) začudenje: šent, kako si suh
c) močno čustveno prizadetost: šent ga vedi, zakaj nas tako žali
č) jezo, nejevoljo nad kom: da bi te šent
- šênta tudi šénta pog., ekspr.:
kaj, šenta, si mu storil