četvéro -ih tudi -- štev. (ẹ̑)
skupina štirih enot
a) pri množinskih samostalnikih: četvero vilic, vrat
b) pri drugih samostalnikih: četvero konj, mož
// skupina štirih različnih enot: imel je četvero otrok, dva dečka in dve deklici / četvero vin štiri vrste vina; prisl.: voz, vprežen v četvero
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
četvéro -ih tudi četvéro -- ločil. količ. štev. (ẹ̑; ẹ̑) |štiri kose, vrste|: najeti ~ delavcev: zidarja, mizarja, pleskarja in elektrikarja; ~ jih je sedelo za mizo; dogovarjati se s ~imi podjetniki, športnicami, mesti s štirimi; ~ lepot, vin; ~ možganov, grabelj, vrat; redk. Sosed ima ~ otrok štiri otroke
Celotno geslo
Sinonimni
Besedje16
Celotno geslo
eSSKJ16
četvero1 -ega (četveru) posamostaljeno
kar je štirih vrst; SODOBNA USTREZNICA: četvero
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Celotno geslo
eSSKJ16
četvero2 (četeru, četvero, četveru) nesklonljivo, ločilni števnik
1. vrst. skupina štirih vrst; SODOBNA USTREZNICA: četvero
2. količ. skupina štirih različnih enot
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Zadrečki
Pravopis
SSKJ²
četvero... prvi del zloženk
nanašajoč se na število štiri: četverodelen, četveronožec / četverospev, četverovprežen
nanašajoč se na število štiri: četverodelen, četveronožec / četverospev, četverovprežen
Celotno geslo
Hipolit
čvetero števnik
Jezikovna
Zloženke s števnikom npr. »štiri-,« »četvero-«
V odgovoru na vprašanje "Zloženke s števnikom: »dvoleten« nasproti »dveleten«" ste podali mnenje v zvezi z uporabo zloženk. Ne strinjam se z mnenjem. Trditev, da neka forma prevladuje, je povsem brezpredmetna, saj se zaradi nepravilne rabe izgublja pravi pomen in s tem slabi jezik. Konkretno, četvero- v sestavljankah vedno pomeni štiri različne dele, medtem ko štiri- vedno pomeni štiri enake dele. Primeroma, čevterokotnik pomeni geometrijski lik s štirimi različnimi koti, medtem ko je štirikotnik geometrijski lik s štirimi enakimi koti. Tozadevno razlago se zlahka najde v Splošnem tehniškem slovarju. Niti najmanjšega razloga ni, da bi se ukinilo tovrstno pojmovanje, zlasti pa ne s tezo o pogostosti uporabe. Podobnih besed, katerih pomen se kar izgublja, je še nekaj. Med njimi sta zanesljivo besedi nihče in nobeden, čeprav sem ravno na ti dve že prejel odgovor z vaše strani, a me nikakor ne prepriča. Tudi tu se pojavi razlaga o pogostosti uporabe in enakem pomenu besed. Pa temu ni tako, nekoč sta imeli besedi različen pomen in morali bi ju obdržali.
Število zadetkov: 11
Dostopnost