čélo1 -a m (ẹ̑)
glasb. večje, violini podobno glasbilo z nižje ležečim tonskim obsegom; violončelo: v orkestru igra čelo
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
čêlo2 -a s (é)
1. del obraza nad očmi: gubati, gubančiti, nabrati, nagubančiti čelo; poljubil jo je na čelo; pot mu stopi na čelo; zdaj se spomnim, je rekel in se udaril po čelu; nizko, visoko čelo; briše si potno čelo / kot povelje s čelom levo! / pesn. jasno, mračno čelo obraz, obličje
2. sprednji, začetni del
a) skupine ljudi, živali: čelo kolone, sovražnikove vojske; čelo sprevoda / biti, hoditi na čelu pred skupino
b) predmeta, stvari: posadijo ga na čelo mize; veter piha v čelo ladje; čelo zibelke / hiša je obrnjena s čelom proti ulici s pročeljem; zastar. na čelu knjige je bilo zapisano: za prosto ljudstvo
3. manjša, končna ravna ploskev podolgovatega orodja: čelo kladiva, sekire, zagozde
4. navadno v zvezi z biti, postaviti se, stopiti na prvo, vodilno mesto ali položaj: postaviti se, stopiti na čelo delavskega gibanja; stati na čelu organizacije
● gleda ga izpod čela grdo, jezno; pogledoval ga je izpod čela plašno, skrivaj; med tekmovanjem je bil ves čas na čelu prvi; star. saj nima na čelu zapisano, kaj misli na zunaj se ne vidi
♦ arhit. čelo trikotni vrh stene pod streho; geogr. čelo ledenika spodnji konec; čelo strmo se dvigajoči del pobočja gore ali stene; les. čelo čelna ploskev lesa ali lesnih izdelkov; mont. čelo stena odkopnega prostora, iz katere se koplje ruda; um. nadvratno čelo ploskev med preklado in lokom nad portalom; timpanon
1. del obraza nad očmi: gubati, gubančiti, nabrati, nagubančiti čelo; poljubil jo je na čelo; pot mu stopi na čelo; zdaj se spomnim, je rekel in se udaril po čelu; nizko, visoko čelo; briše si potno čelo / kot povelje s čelom levo! / pesn. jasno, mračno čelo obraz, obličje
2. sprednji, začetni del
a) skupine ljudi, živali: čelo kolone, sovražnikove vojske; čelo sprevoda / biti, hoditi na čelu pred skupino
b) predmeta, stvari: posadijo ga na čelo mize; veter piha v čelo ladje; čelo zibelke / hiša je obrnjena s čelom proti ulici s pročeljem; zastar. na čelu knjige je bilo zapisano: za prosto ljudstvo
3. manjša, končna ravna ploskev podolgovatega orodja: čelo kladiva, sekire, zagozde
4. navadno v zvezi z biti, postaviti se, stopiti na prvo, vodilno mesto ali položaj: postaviti se, stopiti na čelo delavskega gibanja; stati na čelu organizacije
● gleda ga izpod čela grdo, jezno; pogledoval ga je izpod čela plašno, skrivaj; med tekmovanjem je bil ves čas na čelu prvi; star. saj nima na čelu zapisano, kaj misli na zunaj se ne vidi
♦ arhit. čelo trikotni vrh stene pod streho; geogr. čelo ledenika spodnji konec; čelo strmo se dvigajoči del pobočja gore ali stene; les. čelo čelna ploskev lesa ali lesnih izdelkov; mont. čelo stena odkopnega prostora, iz katere se koplje ruda; um. nadvratno čelo ploskev med preklado in lokom nad portalom; timpanon
Pravopis
Pravopis
čêlo -a s (é) gubati ~; ~ kolone; pesn. jasno ~ obraz; poud. stopiti na ~ gibanja |na vodilno mesto|
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
Celotno geslo
Etimološki
Pleteršnik
čélọ, n. 1) die Stirn; č. grbati, = č. grbančiti, die Stirn rümpfen, Meg.; nikomur ni na čelu zapisano, kar ima v srcu, man kann niemandem ins Herz sehen; — 2) die hervorstehende Seite eines Gegenstandes: die Giebelseite des Daches oder Hauses, Cig., Jan.; — sprednje čelo, die Vorderfronte, Cig., DZ., Levst. (Pril.); — der Vorsprung eines Berges, Cig., C.; — die Bahn, die Schlagfläche beim Hammer, beim Amboß, Cig. (T.); bei der Axt, vzhŠt., C.; — die Hirnfläche des Holzes, Cig. (T.); — der Hagelfleck (bot., chalaza), (n. pr. pri kostanju), Tolm.-Erj. (Torb.); — der Titel einer Schrift, Cig.; — 3) na čelu (vojske, zarotnikov itd.) biti, an der Spitze (des Heeres, der Verschwörer u. s. w.) stehen; na čelu vseh vprašanj, an der Spitze aller Fragen, Levst. (Močv.).
Prekmurski
čèlo -a s čelo: Cselo KMS 1780, A7b; na cseli nyihovom KŠ 1771, 778; znamenye tvojega ſz. Kri'sa na cseli KM 1783, 175; z-nagrbanim cselom pogledno KOJ 1845, 7
Celotno geslo
Pohlin
, naslovnica
Celotno geslo
Hipolit
čelo samostalnik srednjega spola
Vorenc
čelo s, F12, antiae, -ti, ſprédni laſſie na ṡhenṡkim zheli; bifrons, s'dvéma zhelama, ali oblizhma; caperare frontem, zhelu ṡgerbniti, ṡgerbavzhati; capronae, -arum, konṡka griva na zhelli; capronae, -arum, laſſi zheṡ zhellu viſſeozhi; et si â fronte ceciderint pili ... Levit:13:v:40, inu aku nîemu od zhela bodo dlake padle; frons, -tis, zhellu; frons contracta, garbaſtu zhellu; frontale, porta, nazhelnyk, portek na zhelli, jermenîe koyna na zhelli; fronto, -onis, zhellat, kateri ima veliku zhellu; pittacium, -cÿ, ena vantila ṡa glavo ṡvèṡati, ali pinta ṡa zhelu: tudi ena flika ledra. Jo:9.v.ÿ
Svetokriški
čelo -a s čelo: piſſeio od eniga folka Cliclopes imenovaniga, katiri imaio enu ſamu oku na ſreid zhela rod. ed. ǀ raunu v' zhelu tož. ed. ga vdari ǀ zhellu tož. ed. mu resbye ǀ tu S. Imè iehova na zhellu tož. ed. poſtavi ǀ je bil niega s'enem kamenam v'uzhelu tož. ed. vdaril ǀ kadar eniga mozhnu v'zhelu tož. ed. vdario ǀ Na zheli mest. ed. S. Catharine ſe vidi saſtopnoſt ǀ na zhelli mest. ed. pak je sapiſſanu imel tu Svetu imè Jehoua ǀ kamen v'zheli mest. ed. je bil obtizhel
Celotno geslo
Megiser
čelo -a samostalnik srednjega spola
Besedje16
čelo [del obraza] sam. s ♦ P: 11 (TAr 1562, TPs 1566, KPo 1567, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, BH 1584, MD 1592, MTh 1603)
Kamnarstvo
Celotno geslo
eSSKJ16
čelo -a (čelu, čelo) samostalnik srednjega spola
1. del obraza nad očmi; SODOBNA USTREZNICA: čelo
2. zgornji, obli del glave med čelom in senci; SODOBNA USTREZNICA: teme
3. okostje glave; SODOBNA USTREZNICA: lobanja
FREKVENCA: 61 pojavitev v 11 delih
Geografija
Planinstvo
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 38
Dostopnost